Človeška narava tepta naravo in naša kapitalistična biomasa proizvaja gore elektronskih odpadkov, plaže katrana, reke cinka, oceane plastike. Človek je ustvaril ekstremna okolja; eno takšnih je tudi pacifiški vrtinec smeti, prizorišče, plavajoči pas plastičnih smeti, ki prekriva približno pet tisoč kvadratnih kilometrov Tihega oceana in ga je leta 1985 odkril kapitan Roger Marshall.
Ta spomenik plastičnih odpadkov globalnih razsežnosti Yoldas razume kot "sublimno" kinetično skulpturo, ki so jo ustvarili vsi narodi, živeči okoli Tihega oceana, skozi mnoga leta nespametne, nevzdržne potrošnje. Pacifiški vrtinec smeti je prizorišče, kjer se pokrovčki plastenk srečajo s prebavnim traktom laysanskega albatrosa; na oceanu se tako izmenjuje organsko in sintetično, narava in kultura.
Postčloveški ekosistem iz plastične "prajuhe"
Intermedijska instalacija Ekosistem presežka izhaja iz vprašanja, kakšne oblike življenja bi se izoblikovale iz takšnega okolja oceanov plastike. Po teoriji o "prajuhi" se je življenje začelo pred približno štirimi bilijoni let v oceanih, ko se je anorganska snov spremenila v organske molekule, danes pa so oceani postali plastična juha. Ekosistem presežka namiguje, da med plavajočo plastiko, v kemičnem blatu in drugi umazaniji raste niz medsebojno povezanih vrst. Oblikovanje ekosistema sledi konceptu "prasveta", kot ga je opredelil Jacob von Uexkull: gre za je zaznavni svet, v katerem neki organizem obstaja in deluje kot subjekt. Zato je močan poudarek namenjen čutnim sposobnostim slehernega organizma; njegov "življenjski nazor" pa je simuliran s pomočjo diagramov modelov in šifer.
Instalacija Ekosistem presežka, ki bo predstavljena drevi ob 19. uri v galeriji Aksioma in bo na ogled do 28. februarja, je poskus ustvariti postčloveški ekosistem, življenjsko skupnost spekulativnih organizmov in njihovega okolja, ki "prasvet" slehernega organizma razume kot prvi korak proti procesu oblikovanja. Sprašuje se, kako današnje človeštvo kot "vojska plastičnih kirurgov" oblikuje "nov obraz našega planeta" in kakšne so nove oblike življenja, novi začetki in nove skrajnosti. Pri tem zavrača utilitarni, antropomorfni pristop, ki se ne zmeni za notranjo vrednost kakršne koli življenjske oblike, ne glede na njeno uporabno vrednost za ljudi.
Pinar Yoldas je interdisciplinarna ustvarjalka in raziskovalka, ki v svojem delu raziskuje družbene in kulturne sisteme v luči bioloških in ekoloških sistemov. V zadnjem času oblikuje mutacije, tumorje in neoplazemske organe, da bi tako vnovič razmislila o telesu in njegovi spolnosti, ki ju spreminjajo večinoma urbani habitati tehno-kapitalistične potrošnje.
Mreženje post-digitalnih prehajanj
V projektnem prostoru Aksiome bo drevi ob 19.30 tudi predstavitev Tatiane Bazzichelli, ki razvija reSource transmedial culture berlin, celoletno iniciativo festivala transmediale, zasnovano kot projekt mreženja, ki temelji na medsebojni povezanosti žanrov in praks na področjih umetnosti, tehnologije, politike in identitete. Osredotočila se bo na kustosovo delo, ki prečka različne prakse in discipline, ter koncept mreženja, ki v ospredje prinaša postdigitalne prakse in njihovo povezovalno vlogo med umetniškimi. Prakse povezujejo z medijskimi, političnimi, ekonomskimi in queerovskimi.