Zgodba se je začela pri igralcu ameriškega nogometa Colinu Kaepernicku. Podajalec pri San Francisco 49ersih se je odločil, da bo igranje oziroma petje ameriške himne pred pripravljalno tekmo na novo sezono Lige NFL proti Green Bay Packersom v Santa Clari protestno odsedel.
Njegovo dejanje ni ostalo neopaženo. Televizijske postaje so v svet hitro ponesle sliko sedečega Kapernicka, medtem ko so njegovi soigralci in igralci nasprotne ekipe med igranjem himne stali. Na družabnih omrežjih se je hitro razplamtela debata, ali je njegovo dejanje upravičeno ali ne.
'Kaep' se ni želel sebično obrniti stran
Kaepernick je hitro ponudil razlago. "Ne bom vstal in počastil zastave države, ki zatira temnopolte ljudi in ljudi drugih ras. Meni to pomeni veliko več in bilo bi zelo sebično, če bi se obrnil stran in se delal, da ta problem ne obstaja. Na ulicah ležijo trupla, odgovorni pa dobijo plačan dopust in se izogibajo sankcijam," je povedal 28-letnik. Vodstvo 49ersov je svojemu igralcu stopilo v bran. "Državna himna bo vedno poseben del slovesnosti pred začetkom tekme. To je priložnost za počastitev naše države in spomin na svoboščino, ki so je deležni njeni državljani. Pri spoštovanju ameriških načel, kot sta svoboda do veroizpovedi in svoboda izražanja, priznavamo pravico posameznika do izbire, ali želi sodelovati pri počastitvi naše himne, ali ne," so zapisali v sporočilu za javnost.
Igralci ob svobodo izražanja?
Kapernicku je začelo v naslednjih tednih slediti vse več (temnopoltih) športnikov, zlasti v ameriškem nogometu. V nedeljo so, denimo, pred tekmo New England Patriots - Miami Dolphins med drugimi med himno klečali Miamijevi Arian Foster, Kenny Stills in Michael Thomas. Le nekaj dni po tem, ko je lokalni policijski sindikat uprizoril protest zoper tovrstno početje. V sindikatu so poudarili, da policisti igralcem Miamija - če se bodo tovrstni protesti nadaljevali - ne bodo več nudili spremstva na tekmah. Predsednik omenjenega sindikata Jeff Bell je hkrati poudaril, da bi se morali igralci NFL-a "odpovedati pravici do svobodnega izražanja", kar je - razumljivo - dvignilo veliko prahu. "Niti predstavljati si ne upam zgroženosti javnosti, če bi se policisti odločili za sedenje ali klečanje med igranjem ameriške himne. Javnim protestom in pritožam ne bi bilo videti konca," je dejal Bell.
"Seveda spoštujem športnikovo pravico do svobode izražanja. Vseeno pa bi se morali v določenih organizacijah in športnih panogah - vsaj za čas igranja tekem - tej pravici odpovedati," je še povedal.
Foster: Pravijo, da ni pravi čas. Kdaj pa je?
Foster, dolgoletni tekač pri Houston Texansih, je hitro obsodil Bellovo razmišljanje. "Pravijo, da ni pravi čas za tovrstne proteste. Kdaj pa je pravi čas? V očeh nekaterih nikoli ne bo primeren čas, saj so s trenutnim stanjem popolnoma zadovoljni. Nekateri pa nismo. To je pač najlepše v naši državi. Če kdo misli, da se mu godi krivica, ima pravico to povedati na glas. To tudi počnemo, uveljavljamo svoje pravice," je dejal Foster.
Med protestniki tudi Rapinoejeva
Zoper rasno nestrpnost pa ne protestirajo le temnopolti, temveč tudi beolopolti športniki. Med njimi je tudi nogometna reprezentantka Megan Rapinoe, ki je pokleknila med igranjem ameriške himne pred prijateljskim obračunom Združenih držav Amerike in Tajsko. Po tekmi je dejala, da je to storila v podporo Kaepernicku. Ameriška nogometna zveza je njeno dejanje ostro obsodila. "Predstavljati svojo državo sta velika čast in privilegij za vsakega igralca in trenerja naše reprezentance. Ameriška himna je za našo zvezo zelo pomembna. Pred očmi naše in svetovne javnosti je igranje ameriške himne za naše športnike priložnost, da se spomnijo in počastijo svobodo, ki so je deležni. To je priložnost, da izrazijo spoštovanje do naše države. Zaradi tega pričakujemo, da bodo člani vseh naših reprezentanc med himno stali in počastili našo zastavo," je zveza zapisala v sporočilu za javnost in pojasnila, da igralke vseeno ne bo kaznovala.
Rapinoejeva je poudarila, da se ji tovrstni protesti ne zdijo napačni. "Menim, da niso izraz nespoštovanja. Ko sem pokleknila med igranjem himne, pa sem se vseeno počutila, kot da sem narodna izdajalka," je povedala 31-letna Kalifornijka in dodala: "Kljub vsemu bom ponoči še vedno spala z mirno vestjo."
Zakaj protesti?
Protesti ameriških športnikov med igranjem himne so posledica policijske pretirane uporabe sile nad temnopoltimi državljani, ki se velikokrat konča tudi s smrtjo. Samo letos je ameriška policija po navedbah Guardiana ubila več kot 130 temnopoltih državljanov ZDA (po navedbah Washington Posta je bilo smrtnih žrtev leta 2015 258 - od teh več kot 100 neoboroženih). Veliko le-teh je bilo neoboroženih ali pa so se policiji že vdali. Po umoru 18-letnega Michaela Browna leta 2014 v Fergusonu v zvezni državi Misuri so mediji obširno poročali, da je aretacij in umorov temnopoltih državljanov ZDA bistveno več kot v drugih etničnih skupinah. Javnost moti tudi to, da za umore nihče ne odgovarja in da so številni policisti ušli roki pravice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje