Po državi je tako potekalo skupno 57 dogodkov v počastitev spomina na Bandero. Največji, v prestolnici Kijev, je pritegnil tisoč podpornikov, ki so čez središče mesta marširali z baklami, ob tem pa skandirali slogane kot "Bandera bo prišel in naredil red", "Ukrajina pred vsem" in "Slava Ukrajini, smrt sovražnikom". Shod je varovalo 1.200 policistov in 730 vojakov, navaja RT.

Podobne dogodke so organizirali tudi v drugih ukrajinskih mestih, od Lvova in Odese pa vse do mesteca Makejevka na vzhodu države, ki leži le nekaj kilometrov od markacijske meje med ukrajinskimi silami ter uporniškimi proruskimi silami samooklicanih republik Doneck in Lugansk. Shode v čast Banderi organizira desničarska stranka Svoboda vse od leta 2006.

So pa bili letošnji shodi precej manjši od podobnih shodov oktobra lani, ko so ukrajinski nacionalisti s shodi zaznamovali dan ukrajinske uporniške vojske (UPA), paravojaškega krila Banderove politične organizacije. Takrat je bil shod v Kijevu desetkrat večji od ponedeljkovega.

Problematična naveza z nacisti
1. januarja leta 1909 rojeni Bandera je bil vplivni vodja Organizacije ukrajinskih nacionalistov (UPA), ki se je bojevala proti Poljski in Sovjetski zvezi za neodvisno ukrajinsko državo - sprva prek propagande in protipoljskih sabotaž, sčasoma pa je UPA začel uporabljati vse nasilnejše prijeme.

Pred nemško invazijo na Sovjetsko zvezo se je UPA povezal z nacisti v upanju, da jim bodo pomagali pri njihovih prizadevanjih po ukrajinski državi. A šele pozneje so izvedeli, da je imel Berlin drugačne načrte tako za tamkajšnje ozemlje kot za tamkajšnje prebivalstvo. Bandera je delal kot nemški obveščevalni agent in je pomagal novačiti ukrajinske nacionaliste za pomožne nacistične enote.

Zapor in več poskusov atentata
Ko UPA nemškemu režimu ni več koristil, je sledil pregon njenih voditeljev. Bandero so aretirali leta 1941, po treh letih v zaporu pa so ga Nemci izpustili, saj so upali, da jim bo pomagal pridobiti tamkajšnje prebivalstvo na njihovo stran v boju proti sovjetskim silam. UPO so pozneje podprle tudi zahodne obveščevalne službe, ironično, iz istega razloga kot nacisti - da bi spodkopali sovjetski nadzor v Ukrajini.

A moč ukrajinskih nacionalistov je zaradi internih konfliktov splahnela, z njo pa tudi Banderova moč in vpliv. V 50. letih se je zato z družino preselil v München, a je bil zaradi svoje preteklosti tarča več poskusov atentata, dokler ga ni leta 1959 s cianidom ubil agent KGB-ja.

Danes v Ukrajini, kjer nacionalizem znova narašča, Bandera velja za narodnega junaka, podporniki pa bolj problematičnim delom njegovega življenja ne posvečajo pretirane pozornosti, češ da ni imel nobenega vpliva na nasilje, ki ga je izvajalo militantno krilo UPE. To vključuje tudi množične poboje Poljakov in Židov med drugo svetovno vojno ter povojne teroristične napade na ukrajinske Ruse.