Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, Möderndorfer (ta se je za Grumovo nagrado potegoval tudi z delom Sestre) v nagrajenem delu Romeo in Julija sta bila begunca z "razmeroma skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec, nepotreben in nekoristen". "Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in kaže na gledališče kot na prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in kruto psihosocialno podobo do svojih najranljivejših skupin mačehovske dežele," še beremo v obrazložitvi.

O najboljših besedilih je letos presojala žirija v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, dramaturginji Vilma Štritof in Klavdija Zupan ter literarni teoretik in zgodovinar Igor Žunkovič. Med 35 besedili, ki so prispela na natečaj za Grumovo nagrado, so žiranti prepoznali predvsem dve značilnosti, in sicer vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet. Besedila se po njihovem opažanju "vračajo h klasični dramski formi, kjer je v ospredju zgodba, glavno izrazno sredstvo pa dialog", pišejo.

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika je prispelo štirinajst besedil, skoraj polovica besedil pa se je, tako žirija, navdihovala pri delih svetovne književnosti, zlasti pri antičnih mitih. To smemo reči tudi za nagrajeno delo O Kraljevih otrocih Maše Pelko, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Gre za neke vrste predzgodbo klasičnemu delu, v katerem sledimo štirim kraljevim otrokom – Polinejku, Eteoklu, Antigoni in Ismeni v času tik pred očetovim spoznanjem o zločinu. "Razslojenost uporabe otroškega jezika glede na njihovo starost nudi drug in drugačen pogled na kanonsko zgodbo, polje asociacij, ki jih natančno, a nikakor naivno beremo v tekstu, so glavne odlike dramaturško dobro strukturirane in izpeljane drame," so med drugim zapisali.

O vprašanjih svobode, razosebljenosti in odtujenosti
Avtorski projekt Stenica, ki ga je na oder postavil režiser Jernej Lorenci, je komunikativen gledališki dogodek, ki se suvereno in z eksplozivnim nabojem igralskega kolektiva sprehodi skozi imaginarij našega prostora od povojne podobe socialistične Jugoslavije do kapitalističnega sedanjika ali še dlje, pri tem pa v ospredje potisne trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, a je obenem iz nje vselej že izvržen, beremo v utemeljitvi. "Ustvarjalna ekipa ogrodje pravljične komedije Majakovskega iskrivo napolni z referenčnim poljem naše skupne preteklosti in sedanjosti, slogane družbenih stremljenj ironično prešije z zanosom skupnostnih oblik uprizoritvenega izraza, spretno zapeljuje z nostalgijo in humorjem ob prepoznavnih napevih družbene identitete, a z enako vehementno brezskrbnostjo in razigrano neobremenjenim korakom poruši prav vsako iluzijo človeku prijaznega sveta," še piše žirija. Po njenih besedah predstava z angažiranim prispevkom celotnega izvajalskega kolektiva, raziskovalnim pristopom do materije in natančno režiranim ritmom nazorno upodobi visoke vrtljaje kolektivnega družbenega stroja, človeka pronicljivo sleče časovne zaznamovanosti in specifik posamične družbene ureditve ter gledalca pusti s trpkim priokusom ob vprašanjih svobode, razosebljenosti, odtujenosti in človeškosti nasploh.

Najboljšo uprizoritev predstave je izbirala žirija v sestavi Nika Arhar, Mojca Jan Zoran in Ljudmil Dimitrov. Zanjo se je potegovalo šest predstav, ki jih je v tekmovalni program festivala uvrstila selektorica Tea Rogelj.

Stenica je izmed vseh festivalskih predstav najbolj prepričala tudi publiko, ki ji je podelila povprečno oceno 4,8.

Ob nocojšnji priložnosti je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo še bienalno nagrado in priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke. Za življenjsko delo je nagrada pripadla dolgoletnemu gledališkemu kritiku Lojzetu Smasku, za dosežke v zadnjih dveh letih pa Amelii Kraigher.

Teden slovenske drame je v 12 dneh postregel s 17 predstavami in bogatim spremljevalnim programom. Pred sklepno slovesnostjo, ki jo je režirala Neda R. Bric, je bila na ogled tudi še zadnja v vrsti 17 predstav letošnjega festivala, in sicer gledališki koncert Slovenska popevka po besedilih Gregorja Strniše v režiji Matjaža Pograjca ter v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič.