Do 8. aprila bo 48. Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju postregel s 17 predstavami, nastalimi po slovenski dramski predlogi. Šest predstav je selektorica Tea Rogelj uvrstila v tekmovalni program, pet v spremljevalnega in eno v dodatni program. V mednarodnem programu pa se bodo predstavila gledališča iz Rusije, Indije, Avstrije, Izraela ter Bosne in Hercegovine.

Festival poleg tega prinaša še vrsto drugega dogajanja. Že 14. leto po vrsti pod njegovim okriljem poteka delavnica dramskega pisanja. Na sporedu bo tudi Dan nominirancev, na katerem bodo predstavili nominirance za nagrado Slavka Gruma. Letos sta to Vinko Möderndorfer z besediloma Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre in Rok Vilčnik z delom Večja od vseh.

O vseh vidikih slovenskega gledališča
Že pred samim festivalom je v Layerjevi hiši v Kranju potekala Umetniška rezidenca: Scenografija, v Ljubljani pa 2. festival dramske pisave Vzkrik!. V petek Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pripravlja okroglo mizo Slovensko gledališče na robu in ob robu. Na sporedu bodo bralne uprizoritve dramskih besedil študentov ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, potekalo pa bo tudi 4. strokovno srečanje oblikovalcev maske iz slovenskih gledališč.

Teden slovenske drame se bo končal s podelitvijo Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, nagrade za mladega dramatika, Šeligove nagrade za najboljšo predstavo festivala ter nagrado občinstva.

Letošnji dobitnik igralskega odličja Marija Vera za življenjsko delo je Andrej Kurent, veliki bršljanov venec bo prejela Livija Pandur, nagradi za igralske dosežke v preteklem letu pa Aljoša Ternovšek in Jurij Zrnec.

Že tradicionalno pa se zastor nad Tednom slovenske drame dviga na svetovni dan gledališča, ki ga od leta 1962 zaznamujemo 27. marca in ki ponuja priložnost za razmislek o vlogi in pomenu te umetniške dejavnosti. Slovensko poslanico je tokrat prispeval gledališki režiser Jernej Lorenci, ki je v njej poudaril: "Gledališče noče predstave, hoče dogodek. Noče predstavljati, hoče biti. Scela navzoče. Do kraja prisotno."

Po Lorencijevih besedah se hoče gledališče dogoditi tukaj in zdaj: "Noče ponavljanja in predvidljivosti; noče moraliziranja, noče pridige. Prezira novo, ki je novo zgolj zaradi novega. Želi si negotovosti, nepredvidljivosti, nevarnosti. Hoče zapeljevati in odbijati. Božati in mrcvariti. Dolgočasiti in čarati. In pogosto vse to hkrati. Gledališče hoče, da na iste, znane in poznane reči pogledamo drugače."

V gledališče hodi četrtina Slovencev
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2016 v Sloveniji uprizorjenih 4.660 dramskih in drugih gledaliških predstav, 1.900 lutkovnih predstav in 380 predstav eksperimentalnega gledališča. Na dan je bilo tako povprečno izvedenih 19 predstav - 13 dramskih in gledaliških predstav, pet lutkovnih predstav in ena predstava eksperimentalnega gledališča.

Vse predstave skupaj si je v letu 2016 ogledalo toliko obiskovalcev, da bi lahko vsak dan sedemkrat napolnili veliko dvorano SNG Drama Ljubljana, ki ima 436 sedežev. Z raziskavo Življenjski pogoji iz leta 2015 je bilo ugotovljeno, da gledališča obiskuje približno četrtina Slovencev, starih 16 let in več. Največ obiskovalcev gledališč je bilo med prebivalci osrednjeslovenske in obalno-kraške regije (31 in 30 odstotkov).