Delno je za odstranjevanje odpadkov z gore odgovorna nepalska nevladna organizacija Sagarmatha Pollution Control Committee (SPCC). Smeti pustijo na zamrznjeni površini Gorak Shep, v ledenih jamah na 5.800 metrih nadmorske višine. Tam pa jih ne predalajo ali zapakirajo, zato obstaja nevarnost, da začnejo izločki pronicati v bližnjo reko, s tem pa onesnažijo vodno oskrbo prebivalcev. "To je odurno in nehigiensko. Gre za okoljsko moro in zdravstveno vprašanje," je v pogovoru za CNN dejal upokojeni ameriški alpinist Garry Porter, ki je dodal: "Na lastni koži sem lahko občutil veličino in vznemirljivost Mount Everesta, a na žalost tudi videl, kaj mi, zahodnjaki, puščamo na poti do vrha gore. Kot da naši izločki ne bi smrdeli."

A Porter za obilico odpadkov, tudi človeških iztrebkov, v prvi vrsti ne krivi alpinistov, saj je njihova glavna skrb to, kako bodo vrh osvojili in se nato varno vrnili domov. Po njegovem mnenju za trenutno stanje niso krive niti nepalske oblasti, saj v bližini ni nobene predelovalnice odpadkov. "Poskrbimo lahko le za to, da izločkov ne odlagamo na ledenik. Težava je tudi v tem, ker je na tej nadmorski višini zelo mrzlo in se iztrebki ne razkrajajo sami od sebe," je dejal član SPCC-ja Jangji Doma.

Iz organskih odpadkov metan
Porter je zato z nekdanjim plezalcem Danom Mazurjem že pred osmimi leti splavil pobudo Mount Everest Biogas Project, s katerim se želi znebiti te "okoljske tempirane bombe". Na Gorak Shepu želita postaviti napravo, ki bi človeške izločke spreminjala v metan. Takšne naprave na drugih delih sveta niso redkost, v temperaturah pod lediščem pa težko delujejo, saj postopek potrebuje bakterije, ki se hranijo z organskimi odpadki, ti mikroorganizmi pa živijo le v toplih okoljih. Če jim uspe rešiti to težavo, bo proizvod plin metan, ki ga bodo nato domačini lahko uporabili na primer za kuhanje in osvetljavo.

"S tem bi ubili dve muhi na en mah – znebili bi se umazanih stvari in za povrh iz njih naredili koristen plin, ki bi prav prišel Nepalcem," je dodal Porter. Težava je tudi v tem, da alpinisti med plezanjem pogosto vzamejo antibiotike, antibiotiki v izločkih pa lahko vplivajo na zmožnost mikrobov, da razgradijo človeško blato.

Priložnostni plezalci, ne pravi ljubitelji gora
Revija Tech Times je junija 8.848 metrov visoko "streho sveta" označila kar za "najvišje ležeče smetišče na svetu". Po njihovem prepričanju sta glavna razloga za to dva – razmah komercialnega alpinizma in vse večja množica neizkušenih plezalcev, ki jim je mar le za osebni uspeh, ne pa za to, kakšne sledi med avanturo pustijo za seboj. Ne gre le za človeške izločke, ob vznožju Everesta leži več ton zavržene taborniške opreme, praznih jeklenk zraka in embalaže.

Ker se zaradi segrevanja ozračja tajajo ledeniki na gori, se vse bolj razkriva, kaj so alpinisti v desetletjih vzponov puščali za seboj, a je bilo do zdaj skrito pod površjem. Količina onesnaženega zraka, vode in zemlje na Everestu že skrbi Nepal, Indijo in Kitajsko. "To je ogabno, pogled je grozljiv," je dejal nepalski šerpa Pemba Dorje, ki je najvišjo goro sveta osvojil kar 18-krat. Meni, da so ljudje, ki imajo alpinizem bolj za hobi kot za strast, še bolj nemarni. Samo letos se je na Everest prvič povzpelo več kot 600 ljudi.

Združeni narodi so leta 2016 ocenili, da se je število obiskovalcev gore od 20 v letu 1964 povzpelo na 26.000 leta 2012. Čeprav naraščanje števila obiskovalcev tamkajšnjemu prebivalstvu prinese več zaslužka, pa ti s seboj prinesejo – in v Nepalu in na Kitajskem tudi pustijo, ogromno smeti – do zdaj že kar okoli 136 ton, kar pa so le grobe ocene. Šerpe same opozarjajo, da namesto odpadkov neizkušenim tujcem, ki so za dogodivščino na vrhu sveta mastno plačali, nosijo njihovo dodatno opremo.

S poti mora vsak prinesti sedem kilogramov smeti
Oblasti so leta 2014 sicer sprejele zakon, po katerem mora vsak alpinist z Everesta prinesti najmanj sedem kilogramov odpadkov. Alpinisti morajo pred vzponom plačati določen znesek, ki jim ga povrnejo, če se v bazni tabor vrnejo s takšno količino smeti. A mnogim je za ta denar malo mar in pravila ne upoštevajo. Kitajska ocenjuje, da se je na Everestu samo letos nakopičilo novih 8,5 tone smeti – 5,2 tone mešanih odpadkov, 2,3 tone človeških izločkov in ena tona alpinistične opreme. Kitajska želi na svoji strani postaviti tudi okolju prijazno stranišče in zbiralnike smeti.

Alton Byers, gorski geolog in raziskovalec, pa v pogovoru za Live Science opozarja, da je ponekod stanje z odpadki še bolj kot na gori skrb vzbujajoče pod njo in ob njenem vznožju oziroma v celotnem narodnem parku Sagarmatha, v katerem stoji Everest. V vaseh so namreč številna nenadzorovana odlagališča.

"Pravil na Everestu ni"
Na vrh sta leta 1953 prva priplezala Britanec Edmund Hillary in njegov šerpa Tenzing Norgaj, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je gora postala priljubljena destinacija mnogih alpinistov in popotnikov. V zadnjih letih nacionalni park Sagarmatha obišče okoli 150.000 ljudi letno. Mnogi, ki na to območje pridejo prvič, so presenečeni nad množico zavrženih šotorov, plastenk z gorivom in drugih stvari. Veliko odpadkov ob koncu sezone okoljsko zavedni alpinisti in šerpe pospravijo, a opozarjajo, da je težava tudi, kaj se nato zgodi s temi odpadki.

"Everest je popolnoma odprt za vse, pravil skorajda ni. Če bi na primer na Denaliju (6.190 metrov visok vrh na Aljaski, op. a.) nekdo kar tako odvrgel smeti, bi ga vsi napadli, kaj se gre in da ni vreden gore. Tukaj na Everestu pa ni nikakršnih pravil, s tem pa tudi ne nadzora in odgovornosti," je dejal alpinist Troy Aupperle, ki se je na Everest povzpel dvakrat. Dodal je: "Alpinisti imamo komaj dovolj moči in energije, da sebe spravimo na goro in z nje, tako da se čim prej skušamo znebiti vse dodatne opreme, pa naj bo to kjer koli že."

Med odpadki tudi 200 zmrznjenih trupel
Nekateri so pretreseni tudi nad trupli alpinistov, ki so tvegali življenje, da bi osvojili Everest, a je bila narava močnejša. Nekatera ležijo prav ob najprometnejših poteh. Nepalska plezalka Lhakpa Sherpa, ki je vrh osvojila rekordno devetkrat, kar je največ med vsemi ženskami, je dejala, da je ob svojem zadnjem vzponu samo na zadnjem delu poti preštela sedem zamrznjenih trupel.

Na Everestu je do zdaj po nepotrjenih podatkih umrlo okoli 300 ljudi. Trupla mnogih žrtev bodo ostala na gori za vedno, saj bi bilo za reševalce lahko usodno, če bi jih skušali doseči. Po podatkih BBC-ja tako na Everestu leži okoli 200 zmrznjenih trupel. Glavni vzrok smrti so snežni plazovi.