Poslanci SDS-a in SNS-a so se za ta korak odločili po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS-u poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva. V predlogu ustavne obtožbe predlagatelji Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah.

Kot je pojasnil poslanec SDS-a Tomaž Lisec, gre za kršenje ustavnih načel na podlagi "ideologije levega dela političnega spektra, ki ne želi spoštovati ustavnega reda". Da gre za ideologijo, po njegovih besedah kaže nedavni primer, ko je ustavno sodišče v primeru izbrisanih odločilo, da je potrebna sprememba zakonodaje, vladna koalicija pa je nemudoma predlagala zakon. "Tukaj pa se zaradi ideološke platforme sistematično že štiri leta določenemu delu državljanov kršijo človekove pravice," je opozoril. Za predlog ustavne obtožbe so se po njegovih besedah odločili zato, da "spametujejo levo krilo DZ-ja, naj se neha igrati z ustavnim redom".

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je poudaril, da so se predlogu pridružili iz načelnih, in ne vsebinskih razlogov. Njihovo načelo pa je, da je treba sodbe ustavnega sodišča spoštovati. Jelinčičevih je še dodal, da bi bilo morda bolje, če bi bila ustavna obtožba vložena zoper nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, ki da je izvirni krivec za nastali položaj. "Zdaj je pač premier Šarec in on dobi tole porcijo," je dodal.

Šarec: Obtožba me je spomnila, da imamo opozicijo
Predsednik vlade Marjan Šarec je v odzivu na predlog ustavne obtožbe dejal, da ga je obtožba "samo spomnila, da imamo opozicijo in da tudi opozicija ne sedi križem rok", sicer pa je po njegovih besedah obtožba "tokrat bolj poleno pod nogami kot pa resen institut".

"Ne vidim razloga, da bi bilo zdaj, ko je šele 100 dni te vlade, nujno dati ustavno obtožbo," je ob robu sprejema za svojce padlih med osamosvojitveno vojno v izjavi za medije dejal Šarec. Dodal je, da bo vlada "tudi v prihodnje seveda skušala uresničiti" odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. "Moje stališče je vedno bilo, da je treba sodbe spoštovati. Tako zagotavljam pri odnosih s Hrvaško in tako zagotavljam tudi pri sodbah ustavnega sodišča," je poudaril.

Koalicija Šarcu stopila v bran
Predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade je med poslanci koalicije in Levice naletel na zelo kritične odzive. Po mnenju vodje poslanske skupine LMŠ-ja Braneta Golubovića je ustavna obtožba resen pravni instrument, ki ga je treba pisati s tresočo se roko in jo uporabiti zgolj v skrajnem primeru. Kot je opozoril, pa SDS institut ustavne obtožbe neupravičeno zlorablja že vrsto let za lastno promocijo ali promocijo ideologij, ki jih zagovarja. "Tudi tokrat je tako," je dodal.

Do ustavne obtožbe je bil zelo kritičen tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han, ki meni, da gre za "histeričen izpad" SDS-a. Han bi še razumel, če bi v SDS-u vložili interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, da pa so kar takoj prišli z "atomsko bombo", torej predlogom ustavne obtožbe, pa je po njegovem mnenju napad histerije.

Tudi vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič meni, da gre za "čisto neumnost" in očitno za vzbujanje pozornosti pred božičnimi in novoletnimi prazniki. "Verjamem, da bo gladko zavrnjena," je dejal. Vodji poslanske skupine DeSUS-a Francu Jurši pa se zdi poteza SDS "malo čudna". Predsednik vlade Šarec po njegovem mnenju mnenju res ne nosi nobene krivde za nastali položaj. V SDS-u tako po njegovih besedah želijo le doseči samopromocijo.

V SAB-u opozarjajo, da bi se poslanci SDS-a lahko na odločbo ustavnega sodišča odzvali že ob koncu preteklega mandata in podprli predlog spremembe ustave. Odločitev ustavnega sodišča je namreč mogoče spoštovati na dva načina, s spremembo zakona, kar zahtevajo v SDS-u in SNS-u, in s spremembo ustave. V SAB-u so za drugo možnost. V SAB-u so sicer prepričani, da dokler niso izenačeni tudi pogoji za vpis v javne in zasebne šole, ne more biti izenačeno njihovo financiranje s strani države.

"Gre še za enega izmed poskusov parlamentarne trde desnice, da zagotovi dodatne proračunske vire financiranja za zasebne cerkvene šole, in tega seveda v Levici ne bomo podprli," pa je dejal poslanec Levice Miha Kordiš.

NSi se obtožbi ni pridružil
Kljub napovedi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili v NSi-ju. V stranki so svojo odločitev na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije". "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so dodali.

V SDS-u so bili presenečeni, da se v NSi-ju niso pridružili "obrambi pravne države". Kot je pojasnil Lisac, je bil namreč prvopodpisani pod pobudo za oceno ustavnosti, na podlagi katere je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, prav njihov nekdanji poslanski kolega Anton Kokalj.

Očitajo mu opustitev dolžnega ravnanja
Šarec bi moral po mnenju poslancev SDS-a in SNS-a ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.

Predsedniku vlade tako očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Zato naj bi DZ po njihovem predlogu ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe. Ustavnemu sodišču bi tudi predlagali, naj odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.

Do zdaj trije predlogi ustavne obtožbe
V samostojni Sloveniji so bili do zdaj aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a nihče ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Do zdaj so se s predlogom ustavne obtožbe na funkciji premierja srečala Janez Drnovšek in Miro Cerar, oba na pobudo SDS-a. Predlog ustavne pritožbe pa je doletel tudi nekdanjega predsednika republike Danila Türka, in sicer na pobudo SDS-a in SLS-a. SDS je napovedal vložitev predloga ustavne obtožbe tudi zoper Alenko Bratušek, a sprožitve postopka ni bilo, ker je Bratuškova nekaj tednov pozneje odstopila.

Da bi ustavna obtožba prišla do presoje ustavnih sodnikov, je tudi tokrat malo verjetno, saj bi moralo takšen sklep podpreti vsaj 46 poslancev. DZ o predlogu obtožbe namreč odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.