Sklad EFSI je bil ustanovljen leta 2015 kot del naložbenega načrta za Evropo, znanega tudi kot Junckerjev načrt. Cilj je bil odpraviti naložbeno vrzel, nastalo po finančni in gospodarski krizi, ki je izbruhnila po zlomu ameriške investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008. Prvotna namera je bila, da bi Evropska investicijska banka (EIB) s 16 milijardami evrov proračunskega jamstva EU-ja in petimi milijardami lastnih sredstev zagotovila okoli 61 milijard evrov financiranja, s čimer naj bi do julija 2018 spodbudila dodatnih 315 milijard evrov strateških naložb.

EFSI je bil sicer uspešen pri zbiranju finančnih sredstev, toda zneski privabljenih naložb so morda precenjeni, še pravijo revizorji, ki dvomijo o sporočeni oceni dodatnih privabljenih naložb v vrednosti 335 milijard evrov. V nekaterih primerih je bilo namreč po njihovi oceni precenjeno, koliko je podpora EFSI-ja dejansko spodbudila dodatne naložbe v realno gospodarstvo.

Trditve o uspešnosti morajo biti zasnovane na trdnih temeljih
Ugotavljajo tudi, da je bil del sredstev namenjen projektom, ki bi lahko pridobili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, čeprav pod drugimi pogoji. Nosilci projektov so po navedbah revizorjev dajali prednost skladu EFSI, saj je bilo to bodisi ceneje ali je zagotavljalo daljše obdobje odplačevanja. "Sklad EFSI slovi kot eden vodilnih programov EU-ja, zato je še toliko pomembneje, da so vse trditve o njegovi uspešnosti zasnovane na trdnih temeljih," je poudaril član Evropskega računskega sodišča Leo Brincat, pristojen za poročilo.

Očitke, da je evropski naložbeni program, ki se ga je po pobudniku prijelo ime Junckerjev sklad, bolj naklonjen velikim državam z velikimi projekti, kot so Francija, Italija, Španija in Nemčija, je nedavno v Bruslju poudaril tudi slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj. Ob tem je poudaril željo, da bi bilo v novem naložbenem programu InvestEU v okviru večletnega evropskega proračuna za obdobje med letoma 2021 in 2027 več poudarka namenjenega majhnim državam.