"Napočil je čas, da se naše evropske partnerice umaknejo iz sporazuma in se nam pridružijo pri gospodarskem in diplomatskem pritisku na Iran", je na konferenci o Bližnjem vzhodu, ki so jo ZDA organizirale skupaj s Poljsko, dejal Pence.

Po njegovih besedah je pritisk na Iran potreben za mir, varnost in svobodo iranskega ljudstva, regije in celotnega sveta. Pence je Iran označil za največjo grožnjo na Bližnjem vzhodu in oblasti v Teheranu obtožil, da pripravljajo "nov holokavst", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kritiziral je pobudo Francije, Nemčije in Velike Britanije o oblikovanju posebnega finančnega mehanizma, prek katerega lahko evropska podjetja še naprej delujejo v Iranu, čeprav so ZDA po umiku iz iranskega jedrskega sporazuma obnovile sankcije proti Iranu. Kot je dejal Pence, bo to prispevalo k "okrepitvi Irana, oslabitvi EU-ja in vzpostavitvi še večje razdalje med Evropo in ZDA".

Obljubil je maksimalen pritisk ZDA na iranski režim z okrepitvijo sankcij, da bi spremenil "svoje nevarno in destabilizacijsko vedenje".

EU ne kaže namena odstopiti od sporazuma

Medtem Evropska unija ne kaže namena, da bi odstopila od sporazuma iz leta 2015, s katerim je Teheran privolil v ostrejši nadzor nad civilnim jedrskim programom, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi.

Predstavniki EU-ja priznavajo skrbi, a ostajajo prepričani, da sporazum deluje in da Iran ni edina problematična država v regiji, navaja AFP.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je dejala, da imajo ZDA in EU različno stališče do uveljavitve sporazuma z Iranom, pri drugih vprašanjih pa da so usklajeni. Razlik se bosta Washington in Bruselj lotila "zelo pragmatično in mirno", je dodala, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Leta 2015 so Nemčija, Francija, Velika Britanija, ZDA, Rusija, Kitajska in Iran izpogajali sporazum. Predsednik ZDA Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab, je nato maja lani enostransko izstopil iz sporazuma, ZDA pa so znova uvedle gospodarske sankcije proti državi.

Skromna udeležba najvišjih predstavnikov

Na konferenci, s katero želijo ZDA in Izrael okrepiti pritisk na Iran, je udeležba najvišjih predstavnikov iz okoli 60 držav skromna. Ni namreč vidnejših predstavnikov evropskih držav niti predstavnikov Rusije. Ob Penceu in ameriškem zunanjem ministru Miku Pompeu se je udeležujejo izraelski premier Benjamin Netanjahu in visoki predstavniki arabskih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij.

Netanjahu je konferenco označil kot "zgodovinski preobrat", kjer se je srečal z arabskimi voditelji, združenimi v skupni fronti proti Iranu. Upa, da bo ta fronta odprla pot normalizaciji odnosov med Izraelom in bližnjevzhodnimi državami, poroča AFP.

Izpostavil je sredno večerjo, na kateri so bili tudi zunanji ministri vodilnih arabskih držav in na kateri so po njegovih besedah "z neobičajno silovitostjo, jasnostjo in enotnostjo govorili proti skupni grožnji iranskega režima".

Izrael ima diplomatske odnose samo z dvema arabskima državama, Egiptom in Jordanijo, na večerji pa so bili tudi zunanji ministri arabskih držav, ki Izraela sicer formalno ne priznavajo, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn, a imajo enak negativen odnos do Irana.

Netanjahu: Skupni interes je vojna z Iranom

Netanjahu pa je razburil z videoposnetkom, na katerem je v sredo na Twitterju izpostavil pomen konference v tem, da gre za "odprto srečanje s predstavniki vodilnih arabskih držav, ki sedijo skupaj z Izraelom s skupnim interesom vojne z Iranom".

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif mu je odgovoril, da so vedno poznali njegove iluzije in da jih zdaj pozna tudi ves svet. Posnetek so nato umaknili, iz Netanjahujevega urada pa objavili pisno izjavo, v kateri so besedo vojna zamenjali s spopadom.

Slovenija podpira sporazum z Iranom

Konference se iz Slovenije udeležuje državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, ki je izrazil nadaljnjo podporo Slovenije spoštovanju in izvajanju iranskega jedrskega sporazuma in pozval k izogibanju korakom, ki bi poslabšali že tako zapletene in težke varnostne ter humanitarne razmere v regiji.

Božič je izpostavil nujnost doseganja politične rešitve sirske krize v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 2254. Opozoril je na nujnost spoštovanja stockholmskega dogovora, ki predstavlja pomembno podlago za doseganje politične rešitve in sprave v Jemnu, kjer Slovenija v sodelovanju s civilno družbo in partnerskimi državami krepi humanitarne dejavnosti in projekte za podporo obnovi države, razminiranju in rehabilitaciji žrtev.

Izrazil je zaskrbljenost zaradi zastoja v t. i. bližnjevzhodnem mirovnem procesu in humanitarnih razmer v Gazi, so še sporočili z zunanjega ministrstva.