"Že ta korak je terjal veliko poguma in energije," pojasni svojo odločitev za odpoved. Na vprašanje, kaj je za preobremenjenega zdravnika najbolj stresno, odgovori: "Časovna stiska in čakajoči pred vrati." In seveda strah pred delanjem napak: "Vedno se sprašuješ, ali v tej množici kaj spregledaš. Doma razmišljaš, kaj bi lahko naredil drugače. Če bi imel več časa, bi se lahko s kom posvetoval ali pogledal v strokovno literaturo. Načeloma bi se lahko zgodilo, da bi zaradi napačne presoje ravnal res hudo narobe. Predvsem pa bi večkrat ravnal drugače, če bi imel več časa."

Še sprejemljivo število pacientov na dan bi bilo po presoji družinske zdravnice od 30 do 40: "Maksimalno 40, tega ne bi smeli preseči." Za obravnavo posameznega pacienta je trenutno predvidenih sedem minut. "Nikoli ne postavim pacienta pred dejstvo, da je minilo sedem minut in naj gre ven. Vzamem si toliko časa, kot ga potrebuje, ne glede na to, koliko jih je v čakalnici. Bolniki z akutnimi boleznimi, mladi, ki so načelom zdravi in prihajajo z virozami, potrebujejo relativno malo časa. Znotraj petih minut ti ga uspe pregledati, predpišeš terapijo in daš navodila. Starejšim kroničnim bolnikom pa že oblačenje in slačenje vzameta pet do sedem minut. Potem je tu pregled, ki običajno zajema več stvari in tako lahko porabiš med 15 in 20 minut za eno obravnavo," stanje v ambulanti opiše zdravnica.

Kaj je glavarinski količnik?

Ravno zaradi zelo različnih potreb pacientov glavarinski količnik, o katerem je v zadnjih dneh toliko govora, ne predstavlja števila pacientov, ki so opredeljeni pri posameznem zdravniku. Vsak pacient, ki je star več kot 75 let, predstavlja na primer tri glavarinske količnike, saj se predvideva, da bo njegova obravnava pogostejša in zahtevnejša, kot je zgoraj opisala zdravnica. Na drugi strani imajo mlajši pacienti le 0,84 količnika. To pomeni, da nam glavarinski količnik ne pove, koliko pacientov je opredeljenih pri določenem zdravniku, temveč skuša zajeti obremenjenost zdravnika.

Trenutno je slovensko povprečje 2.406 glavarinskih količnikov na družinskega zdravnika. Normativ pa mejo postavlja na 1.895 glavarinskih količnikov. Realnost in normativi so zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov torej že dolgo v neskladju. Položaj pa se sproti rešuje z vsakoletnim splošnim dogovorom. Lani je ta predvideval, da morajo zdravniki nove paciente sprejemati, dokler ne dosežejo 1.995 glavarinskih količnikov. Letošnji dogovor pa predvideva, da morajo zdravniki sprejemati paciente glede na povprečni količnik v posamezni izpostavi.

Zakaj so z odpovedjo zagrozili ptujski zdravniki?

Po besedah direktorice Zdravstvenega doma Ptuj Metke Petek Uhan povprečje v njihovi izpostavi znaša kar okoli 2.600 glavarinskih količnikov. Zato je v ptujskem zdravstvenem domu 16 družinskih zdravnikov napovedalo odpoved s 1. junijem. "Tako oni kot jaz srčno upamo, da se to ne bo zgodilo in se bo zadeva prej razrešila," pravi direktorica ZD-ja Ptuj, ki svoje zdravnike pri odločitvi podpira, a dodaja: "Sem v zelo težkem položaju, če bodo dali odpoved, bo namreč izredno težko izvajati zdravstveno dejavnost. Zato je to apel vsem, da zdravniki nočejo več delati pod takimi pogoji."

"Če imaš polno glavarino, ne prideš pod 50, 60 pacientov na dan. Ne gre nujno za kontakte, ampak za vse ostale dejavnosti. Tu so vsi recepti, napotnice, ZZZS, invalidske ... " pojasni Petek Uhanova. Hkrati poudari, da je položaj na Ptuju drugačen kot na Gorenjskem, kjer je odpoved že dalo 23 kranjskih zdravnikov. "Obremenjenost glede na slovensko povprečje (2.406 glavarinskih količnikov, op. a.) dosegajo pri nas le štirje zdravniki, drugi niti ne dosegajo zdajšnje glavarine. Toda imamo predvsem mlade zdravnike, ki pa si naslednjih 40 let ne želijo delati pod takimi pogoji, kot jih imajo zdaj. Pri nas je zaposlenih 18 zdravnikov, a so nekateri na specializacijah, na porodniških dopustih. Prihaja pa do obremenitev tistih, ki ostajajo," opiše stanje in doda, da so pritiski zavarovalnice vedno večji, na drugi strani pa so tudi obremenitve zdravnikov vedno večje.

"Pristop k diagnostiki je drugačen kot pred 30 leti. Imamo bistveno več administrativnega dela, pacienti so veliko starejši, saj se je podaljšala življenjska doba. Večja je možnost diagnostike," pojasnjuje direktorica. Ptujske zdravnike je tako "najbolj zrevoltiral" splošni dogovor za leto 2019, ki kot rečeno določa število opredeljenih pacientov glede na povprečje posamezne izpostave in ne več na povprečje države.

Zakaj se je sprememba zgodila, so nam pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sredi leta 2017 je bilo na podlagi sporazuma med vlado in sindikatom FIDES uvedeno spremljanje obremenjenosti družinskih zdravnikov zgolj še na ravni slovenskega povprečja. To pa je v praksi številnim zavarovancem povzročilo precej težav in poslabšalo njihovo dostopnost do družinskega zdravnika v lastnem kraju. "Tako se je v praksi zgodilo (npr. v Kranju, Celju, Mariboru ...), da je bilo znotraj posamezne izpostave ZZZS-ja več zdravnikov, ki so presegali slovensko povprečje in so zato lahko upravičeno odklonili zavarovano osebo. Takšna ureditev tako žal ni zagotavljala več geografsko enakomerne dostopnosti do ambulant družinske medicine na področju cele Slovenije."

Preobremenjeni zdravniki so tako lahko zaprli svoja vrata, kar pa je zavarovancem močno otežilo izbiro zdravnika v svoji regiji. Zato je vlada s Splošnim dogovorom za leto 2019 določila, da je po novem merilo za zavračanje zavarovanih oseb pri opredeljevanju preseganje povprečja v izpostavi. To pa je tudi glavni razlog za upor družinskih zdravnikov.

Manjka 292 zdravnikov družinske medicine

Dejstvo je, da se problema ne da rešiti čez noč. Po podatkih ZZZS-ja "bi ciljni normativ 1.895 glavarinskih količnikov na en tim družinske medicine v letu 2019 zahteval dodatnih 292 ambulant družinske medicine, kar predstavlja 25-odstotno povečanje." Ob tem so dodali, da "glede na razmere na trgu dela ni realno pričakovati, da bi izvajalci lahko na novo zaposlili tako veliko število zdravnikov, torej 292".

Kot je poročal Radio Slovenija, sta trenutno na mizi mogoči dve rešitvi. Prva je hitra sprememba splošnega dogovora, ki bi omejila opredeljevanje presežnih bolnikov glede na državno in ne na območno povprečje. Na drugi strani pa je treba zelo hitro pridobiti nove zdravnike. Kot navaja Radio, se kot drugi ukrep omenja interventni zakon, po katerem bi določili, da lahko bolnik namesto osebnega zdravnika izbere zdravstveni dom, ta pa bi imel možnost, da bodisi zdravnika uvozi, zaposli upokojenega ali zdravnika na prostem trgu doma.

Za bistveno izboljšanje stanja pa bi bilo treba povečati vpis na medicinsko fakulteto in promovirati poklic družinskega zdravnika. Na tej točki se strinjajo tako zdravniki kot ZZZS, kjer dodajajo: "ZZZS je bil lani pripravljen plačati dodatnih 16 timov splošne medicine, vendar pa izobraževalni sistem ni sledil tem dodatnim potrebam."

V ZZZS-ju so tako mnenja, da obremenjenosti družinskih zdravnikov ni mogoče reševati z odklanjanjem pacientov pri 1.895 glavarinskih količnikih, čeprav tako določa normativ. Upoštevanje normativa bi v povprečju enega družinskega zdravnika "odrešilo" kar 355 pacientov, kar zelo dobro ponazarja njihovo preobremenjenost. Toda na drugi strani "bi to pomenilo, da bi lahko ostalo brez družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji 325.000 odraslih oseb. Takšna pričakovanja so popolnoma nerealna," so prepričani na ZZZS-ju.