Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je povedala, da so opravili anketo, na katero je odgovorilo približno 600 njihovih članov. Zlasti zdravniki in zobozdravniki v osnovnem zdravstvu so kot tisto, kar jih najbolj ovira, izpostavili administracijo in birokracijo ter pomanjkanje časa. Medtem ko so druga vprašanja, tudi slaba organizacija in financiranje, glede na rezultate ankete zanje veliko manj pomembna.

Med v anketi sodelujočimi družinskimi zdravniki jih skoraj 60 odstotkov v povprečju dnevno obravnava od 41 do 60 bolnikov, 19 odstotkov od 61 do 80. Ocenjujejo, da lahko ob neupoštevanju časa, ki ga porabijo za "klikanje in izpolnjevanje obrazcev", v povprečju enemu pacientu namenijo pet minut ali manj. Približno polovica družinskih zdravnikov pa pravi, da obveznemu vnašanju podatkov v računalnik povprečno nameni 26 do 50 odstotkov dnevnega časa.

Zmanjševanje administracije

Ana Vodičar iz zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je pojasnila, da so pripravili prvi nabor ukrepov, kjer bi lahko družinskim zdravnikom pomagali k zmanjšanju administrativnih bremen. Tako bodo znova opozorili sekundarno raven, da imajo tudi specialisti na sekundarni ravni pooblastilo, da ko po napotilu osebnega zdravnika obravnavajo bolnike, zanje pišejo napotnice, določijo zdravila, medicinske pripomočke.

Prav tako bodo opozorili sekundarno raven, da se pri e-naročanju ni treba striktno držati vrste zdravstvene storitve, ki jo označijo na primarni ravni, in je ključno zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil bolnik poslan v nadaljnjo obravnavo.

V okviru delovne skupine za spremembo zakona o pacientovih pravicah bodo zagovarjali stališče, da se podaljša rok za predložitev napotnic z oznako redno in hitro s 14 na 30 dni, v okviru letošnje spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pa bodo odpravili dolžnost pisanja napotnic za kontrolne preglede, je med drugim navedla Vodičarjeva.

Nezadovoljstvo s splošnim dogovorom

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je ugotavljala, da bi lahko s predlogi, če bodo uresničeni, zdravnikom vsaj malo zmanjšali administrativno breme. So pa zdravniki in zobozdravniki v poznejši razpravi na ZZZS naslovili še nekaj čisto konkretnih vprašanj. Izrazili so tudi nezadovoljstvo z letošnjim splošnim dogovorom, pa tudi načinom pogajanj o njem.

Kot je dejala predsednica odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Vesna Pekarović Džakulin, vsega, kar si želijo, ni mogoče urediti čez noč. Potrebna pa je neka časovnica in želi si, da se pristojni tega, kar obljubijo, tudi držijo, saj deklarativne podpore ne potrebujejo. Grožnje z odpovedmi so po njenih besedah skrajni ukrep, dejanje obupa, saj smo priča skrb vzbujajoči izčrpanosti zdravnikov.

V omenjeni anketi sta več kot dve tretjini družinskih zdravnikov in pediatrov odgovorili, da sta se že soočili z izgorelostjo. Ne le družinskih zdravnikov, tudi pediatrov in ginekologov je premalo, je bilo slišati danes. Za primer, v Zdravstvenem domu Ljubljana bi po besedah njegovega direktorja Rudija Dolšaka potrebovali dodatnih 57 zdravnikov družinske medicine.

Kljub razpisom ni novih zdravnikov

Da jim kljub objavljanju razpisov, ne uspe dobiti novih zdravnikov, je povedala tudi vodja splošne službe v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem Zdenka Koželj Rekanovič. Tako imajo eno ginekologinjo, ki je stara 75 let, trije pa delajo po pogodbi, vsak enkrat na teden. Močno obremenjeni so tudi družinski zdravniki, a kljub temu opredeljujejo nove paciente, je pojasnila.

Prepričana je, da so obstali le za to, ker so dober kolektiv in si med seboj pomagajo. Da pa bi študente navdušili za družinsko medicino, bi po njenem mnenju pripomogel tudi spoštljiv odnos drugih specialnosti do zdravnikov primarne ravni.

Dolšak pa je menil, da bo za odpravo manka družinskih zdravnikov, ki se je nabiral v desetletjih, verjetno treba najti več načinov ‒ skozi delo zdravnikov in vpliv na specializante in študente na fakultetah, pa tudi skozi vpliv na razvojne programe na sami medicinski fakulteti. Bo pa po njegovih besedah potreben tudi "uvoz" zdravnikov.

Medtem pa je zobozdravnik Krištof Zevnik ostro nastopil do sistema, ki je po njegovih besedah "moralno izprijen in škodljiv". "Danes v Sloveniji nimamo več javnega zdravstva, ampak državno zdravstvo, namerno hipernormirano in zapleteno ..." je ugotavljal in dodal, da je v sistem namerno vpletenih ogromno deležnikov. Kot je med drugim navedel, v Sloveniji letno preplačamo dobaviteljem med 100 in 200 milijoni evrov.