Novi dogovor o obliki in sistemu celinskih klubskih tekmovanj bo prava dediščina Aleksandra Čeferina v vlogi predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). Glavna fronta je seveda nogometna kokoš, ki nosi milijardna zlata jajca – Liga prvakov.

Superklubi so konec leta 2015 s pridom izkoristili veliko Uefino krizo ob obtožbah in odstopu Michela Platinija, ta je v obdobju medvladja pred Čeferinovo izvolitvijo septembra 2016 dosegla sprejetje zdajšnjega dogovora, ki je sprva veljal do poletja 2021.

V Ligi prvakov med 32 kar 17 neprvakov
Zdaj se štirje najboljši klubi Španije, Nemčije, Anglije in Italije neposredno uvrstijo v skupinski del Lige prvakov, kjer po izidih državnih prvenstev podelijo 26 od 32 vstopnic. Od tega jih je 11 državnih prvakov, kar 15 po prvenstvih priborjenih neposrednih mest zavzemajo neprvaki. Pred sezono 2018/19 so se v osrednji del tekmovanja uvrstili prvi trije klubi najboljših štirih lig Evrope, prek kvalifikacij je bilo na voljo 10 mest, zdaj samo še šest, od tega štiri mesta pripadajo državnim prvakom, dve pa po t. i. ligaški poti neprvakom. V seštevku je med 32 klubi skupinskega dela tako le 15 pravih prvakov in kar 17 neprvakov.

Ko je bil 7. februarja v Rimu Čeferin soglasno in brez protikandidata drugič izvoljen za predsednika Uefe, se je vedelo, kaj je njegova glavna naloga – novi dogovor med klubi in ligami za Ligo prvakov in druga evropska tekmovanja. Mimogrede: v nasprotju s Severno Ameriko manjka združenje igralcev kot odločilni dejavnik. Sindikat nogometašev FIFpro je vpleten, a nima teže, kot jo imajo Evropska zveza klubov (ECA) in Evropske lige (do lani Evropske profesionalne nogometne lige EPFL).

Tretje tekmovanje in podaljšanje do 2024
In kolesje se je hitro zavrtelo, navsezadnje tudi zaradi jesenskih razkritij Foobtall Leaksa, kako 11 najbogatejših klubov Evrope načrtuje Superligo. Če ne bi dobili novih koncesij od Uefe, bi se v skrajnem primeru ločili od Uefe in začeli z letom 2021 igrati neodvisno ligo. Vsi vpleteni so zanikali oz. zmanjševali pomen pogovorov. A nenavadno hitro je bil dosežen dogovor o ustanovitvi tretjega klubskega tekmovanja. Evropska liga 2 (delovno ime), ki sicer po zamisli bolj spominja na Ligo prvakov 2 za prvake srednjih in malih držav, se bo začela igrati 2021. Sočasno so se Uefa, ECA in Evropske lige dogovorile o triletnem podaljšanju formata klubskih tekmovanj vse do poletja 2024, kar je bilo potrjeno na februarskem kongresu Uefe.

Prve ideje prišle v javnost
Sredi marca je Wall Street Journal razkril, da se bosta ECA in Uefa sešla na za javnost prikritem sestanku, kjer bosta razpravljala o prihodnosti Lige prvakov in celinskih tekmovanj. Pogovore 19. marca je nato ECA potrdil z izjavo predsednika združenja 232 evropskih klubov Andrea Agnellija, sicer predsednika Juventusa: "Izvršna odbora ECA-ja in Uefe skupaj z deležniki delujeta skupaj pri oblikovanju prihodnosti evropskih klubskih tekmovanj po letu 2024. Potrjujemo, da so bili pogovori osredinjeni na začetno izmenjavo idej."

25. in 26. marca je ECA, združenje 232 klubov iz celotne Evrope, od slovenskih je pravi član Maribor, Olimpija in Domžale so pridružene članice, zasedal na skupščini v Amsterdamu. Za zaprtimi vrati so začele krožiti bolj oprijemljive ideje in predlogi. Najbolj eksplozivna drobtinica, ki je ušla ali so jo celo namerno spustili ven – tekme Lige prvakov ob koncih tedna, ki so sicer tradicionalno rezervirani za domača državna prvenstva.

Čeferin za več stabilnosti in vključenost več klubov
Ob Uefini konferenci v Londonu, ki se je dotikala enakopravnega obravnavanja ženskega nogometa, se je Čeferin moral odzvati, zlasti po tem, ko ga je napadel predsednik španske La Lige Javier Tebas. "Nismo govorili o koncih tedna. Samo, da bo jasno. Mi smo krovna zveza, poskrbeti moramo za vse. V nekaterih ligah tega ne razumejo, razmišljajo samo o sebi. Predsednik španske zveze govori o neumnostih, da se bo Liga prvakov igrala konec tedna, da bomo ustanovili superligo, da bomo storili to in ono," je za Press Association Sport v četrtek Čeferin zanikal igranje Lige prvakov ob koncih tedna, kar bi načelo vlogo in pomen prvenstev. Zadnja leta se sicer finale Lige prvakov igra ob sobotah, a po koncu vseh evropskih lig, ki se držijo sezonskega načela jesen - pomlad.

Vendar je Grosupeljčan potrdil pogovore, ki bodo prinesli spremembe: "Pogovarjamo se o prihodnosti nogometa. Ne morem iti v podrobnosti, ampak ideja je, da bi dobili nekaj več stabilnosti, a tudi, da bi vključili več klubov." Spremljevalci nogometnega posla so se zapičili prav v zadnji del odgovora. Kaj pomeni več stabilnosti in vključenost več klubov? Še bolj zaprta Liga prvakov in še več zagotovljenih mest za največje klube?

Štiri skupine s po osmimi klubi
V Amsterdamu sta se Agnellijev Juventus in katarski Paris SG, ki serijsko in brez resnega odpora osvajata prvenstva Italije in Francije, najbolj zavzela in podprla predlog preoblikovanja skupin. Namesto osmih skupin s po štirimi klubi bi čez pet let v Ligi prvakov lahko imeli štiri skupine s po osmimi klubi, kar bi prineslo kar 14 tekem rednega dela najbogatejšega nogometnega tekmovanja namesto šestih.

Tri lige LP-ja z napredovanji in izpadanji?
Drugi del enačbe je, kako spraviti šest velikih angleških klubov (Manchester City, Manchester United, Liverpool, Chelsea, Arsenal in Tottenham), ki so seveda tudi najbogatejši, v štiri zagotovljena mesta za LP. Na dan je pricurljal predlog, ki bi lahko dal odgovor na želeno stabilnost in tudi vključenost več klubov. Tri evropska tekmovanja bi se preoblikovala v tradicionalni piramidni sistem z napredovanji in izpadi, najboljši v Ligi prvakov 1 bi postal prvak Evrope. Ideja, ki bi spet nevarno ogrozila privlačnost tudi največjih lig.

Državna prvenstva so pomembnejša od LP-ja
Odgovor je sledil že v petek, ko je po rednem sestanku vseh 20 klubov Premier lige izšlo sporočilo: "Vsi klubi se v en glas strinjamo, da je neprimerno, da evropska nogometna telesa ustvarjajo načrte, ki bi spremenili strukturo, koledar in tekmovalnost domačih tekmovanj. Skupaj bomo naredili vse, da zaščitimo Premier ligo." Nenavadna jasnost in odločnost po predvidenem rutinskem sestanku, ki pa so jo sprožile informacije iz Lizbone.

V četrtek in petek je v glavnem mestu Portugalske namreč potekalo zasedanje Evropskih lig (nekdanji EPFL), katerega članica je tudi slovenska 1. SNL oziroma Prva liga TS, kar skupaj predstavlja 35 lig iz 28 evropskih držav, kjer nastopa več kot 900 klubov.

"Naš glavni cilj je varovanje in zaščita domačih tekmovanj. Mislimo, da so to najpomembnejša tekmovanja za navijače, veliko pomembnejša od mednarodnih tekmovanj," je bil jasen Lars-Christer Olsson, predsednik Evropskih lig. Šved pozna Uefo do obisti, saj je bil med letoma 2003 in 2007 izvršni sekretar evropske zveze, na mestu, ki ga je nato zasedel Gianni Infantino, zdajšnji predsednik Svetovne nogometne zveze (Fifa).

Bogatejši še bogatejši, prepad vse večji
Olsson je napovedal, da bodo Evropske lige razvile in predstavile lastni model razvoja evropskih klubskih tekmovanj, ki ga bodo predstavile Uefi kot izhodišče za nadaljnje pogovore. Glavni očitek večine običajnih prvoligašev s stare celine je dobro znan. Obstoječi model delitve Uefinega denarja močno negativno vpliva na domača tekmovanja, saj je omogočil, da so uspešni in bogati klubi postali še bogatejši in s tem še bolj prevladujoči na domačem prizorišču.

Slovenski primer: Maribor je bil ob zadnjem igranju Lige prvakov za preboj v skupinski del 2017/18 nagrajen z 18 milijoni in 444 tisoči evrov! Vsota, do katere verjetno ne bi prišli, če bi sešteli proračune vseh preostalih devetih prvoligašev, vključno z Olimpijo. Monotonost srednjih in malih lig, kjer v zadnjem desetletju izstopa en velik, kvečjemu dva kluba, je zakonitost, ki jo redko omaja kakšen avtsajder, kot je bil v sezoni 2015/16 Leicester City v Angliji.

Denarni sklad v 26 letih povečan za 90-krat
Tri statistike, ki orišejo, kako veliko posel je postal elitni evropski klubski nogomet. Ko je Liga prvakov leta 1992 nadomestila Evropski pokal, kjer so sodelovali res samo državni prvaki, se je med sodelujoče razdelilo 22 milijonov evrov. Za preteklo sezono 2017/18 sta se zdaj razdelili skoraj dve milijardi evrov. V 26 letih se je finančna pogača povečala za 90-krat.

Ducat največjih evropskih klubov je pri tem pobralo kar 39 odstotkov celotnega prihodka, ki ga je ustvaril evropski nogomet. Če upoštevamo skupino 15 najbogatejših klubov, so ti skupaj od medijskih pravic iztržili trikrat več kot vsi preostali. Evropske lige bodo svoje ideje za Uefina klubska tekmovanja podale 8. maja na sestanku v Nyonu na sedežu Uefe.

Ohraniti enotnost brez zaprte superlige
Uefa s Čeferinom na čelu je tako ujeta v dva precej raznolika pogleda na razvoj evropskega nogometa. Ob soglasni izvolitvi v Rimu je poudarjal ponovno najdeno enotnost v nogometni družini, a hkrati je priznal, da bo zanj uspešno predsednikovanje že, če se razlike ne bodo povečevale.

"Večna težava so razlike med klubi. Te bodo vedno, ne delamo si utvar, da bi denimo Crvena zvezda postala zmagovalec Lige prvakov v prihodnji sezoni. A hkrati si moramo prizadevati vsaj za to, da vsaj malo zmanjšamo to razliko, da zvišamo solidarnostna sredstva tistim, ki se slabše razvijajo," je novembra v Portorožu pripovedoval Čeferin o največjem izzivu v drugem predsedniškem mandatu. Pri tem je odvetnik na čelu Uefe poudaril, da nikakršna zaprta superliga ne pride v poštev, saj bi to pomenilo smrt nogometa, kot ga poznamo, temelj uspeha pa mora ostati enotnost. In zdaj mora Čeferin najti formulo za poenotenje idej ECA-ja, Evropskih lig in same Uefe.