Na vrhuncu trgovinskih napetosti, ko so si EU in ZDA medsebojno nalagali kazenske carine, je predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker julija 2018 odpotoval k predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in se izpogajal o neke vrste premirju. Med drugim je obljubil, da bo EU v ZDA odkupil več utekočinjenega zemeljskega plina. Predtem je Trump močno kritiziral novi plinovod Severni tok 2 iz Rusije do Nemčije, ki naj bi bil končan konec leta 2019 in prek katerega bo v EU prišlo še več ruskega plina.

Američane moti Severni tok 2

To kritiko je na konferenci v Bruslju ponovil ameriški minister za energetiko Rick Perry. Zaradi Severnega toka 2 bo Evropa še bolj odvisna od ruskega plina, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Moskvi pa bo Severni tok 2 omogočil, da bo izvajala pritisk na evropske države, je dodal.

Glede Severnega toka 2 so mnenja deljena tudi v Evropi, zato je EK danes še toliko bolj ponosno predstavil številke o ogromnem povečanju uvoza iz ZDA po sklenitvi dogovora julija lani. Podatek o 272-odstotni rasti uvoza se nanaša na devetmesečno obdobje po lanskem juliju v primerjavi z devetimi meseci pred tem. V absolutnih številkah pa je EU v devetih mesecih iz ZDA uvozil 10,4 milijarde kubičnih metrov plina.

Ameriški plin dražji od ruskega

Glede na celotno porabo plina v EU-ju, ki je pri približno 480 milijardah kubičnih metrov na leto, je to razmeroma malo. Za primerjavo: prek plinovoda Severni rok 2 naj bi v Evropo prišlo do 55 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto. In tudi če bi upoštevali le uvožene količine utekočinjenega zemeljskega plina, je ameriški delež s 13,4 odstotka majhen.

Ameriški minister Perry je priznal, da je ameriški utekočinjeni zemeljski plin dražji od ruskega. Vendar po njegovih besedah ne gre le za ceno, pač pa tudi za zanesljivost. "Če vam je pomembna le cena, potem verjetno ne boste kupili avtomobila znamke BMW ali Mercedes ali katerega drugega lepega avtomobila iz EU-ja," je dejal. "Mogoče lahko drugje kupite ceneje, toda to morda ni zanesljivo. Enako je z ruskim plinom," je rekel.

Pritiski ZDA v nasprotju z načeli prostega trga

Okoljevarstveniki ameriškemu utekočinjenemu zemeljskemu plinu nasprotujejo, ker se ga pridobiva s sporno tehnologijo hidravličnega lomljenja oziroma frackinga. Tako meni tudi nemška strokovnjakinja za energetiko Claudia Kemfert z nemškega inštituta za gospodarske raziskave. "Smiselno je bolj se opirati na utekočinjeni zemeljski plin, vendar pa je ameriški plin iz frackinga zelo drag in škodljiv do okolja, to pa je v nasprotju z okoljskimi cilji Evrope," je dejala za DPA.

Ponudba na plinskem trgu presega povpraševanje. "Američani zaradi tega očitno iščejo nove trge in izkoriščajo plin za sredstvo političnega pritiska," je dejala Kemfertova. "To pa je v nasprotju s cilji prostega trga. Plin je postal politično orožje," je opozorila.