"Torej je cilj projekta spodbuditi v tujini že preverjeno rešitev, in sicer javno-zasebno partnerstvo, natančneje kompleksnejše oblike sodelovanja teh dveh sektorjev tudi na področju kulturne dediščine. V Sloveniji je namreč na tem področju omenjeni mehanizem še slabo poznan in razvit, pa čeprav imamo tudi tu nekaj dobrih praks," pravi Neva Makuc.

V projekt Restaura so vključeni različni partnerji in pridruženi partnerji iz Poljske, Slovenije, Hrvaške in Slovaške, torej iz držav, kjer je nemalo zgodovinskih stavb v slabem materialnem stanju. Vodilni projektni partner je poljska občina Nowy Dwor Mazowiecki.
V Sloveniji pilotna akcija poteka na gradu Rihemberk, ki je v lasti Mestne občine Nova Gorica, in po več letih je grad spet odprt za javnost.

"Prek plodnega sodelovanja z lokalnimi prebivalci in ključnimi institucijami je bil dosežen konsenz glede prihodnje namembnosti gradu. Grad naj bi ostal široko javno dostopen in naj bi spodbujal razvoj širšega okoliškega območja, tudi z bolj "kreativnimi" vsebinami. Poleg tega so bili izpeljani vsi postopki in pridobljena ključna dokumentacija, na podlagi katere se lahko v prihodnje bolj kredibilno nastopa na trgih zasebnega kapitala (JZP) ali iščejo drugi viri financiranja, na primer javni evropski viri," pojasnjuje Neva Makuc.

Poleg gradu Rihemberk v Sloveniji so potekale pilotne aktivnosti za revitalizacijo Solnega trga v kraju Nowy Dwor Mazowiecki na Poljskem, palače Bigatto v Buzetu na Hrvaškem ter palače Konventa v Bratislavi.

Ob pilotnih akcijah je bilo v okviru projekta Restaura izvedenih več delavnic, posvetovanj, različnih srečanj ter javnih predstavitev in v okviru teh so različni strokovnjaki predstavljali pomen javno-zasebnega partnerstva za kulturno dediščino ter poudarili določene dobre prakse s tega področja. Sestavljenih je bilo več različnih dokumentov in orodij, ki lahko javnim uslužbencem in tudi drugim pomagajo pri pristopanju k javno-zasebno partnerskim projektom. Del teh dokumentov je že na voljo na projektni spletni strani, drugi pa bodo na voljo v kratkem, najpozneje do konca tega meseca, ko se bo projekt končal.

Vrednost projekta Restaura, ki poteka v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa 2014–2020, je okrog 2, 1 milijona evrov in sofinancira pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj. Proračun Mestne občine Nova Gorica znotraj projekta znaša 204.960,00 evrov, od tega 174.216,00 evrov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj.

Projekt Restaura skuša torej spodbuditi predvsem javno-zasebno partnerstvo, kar pomeni, da si prizadevajo za dobre prakse, še vedno pa potekajo delavnice, na katerih izobražujejo javne uslužbence. Neva Makuc je tudi prepričana, da bi prav z javno-zasebnim partnerstvom lahko rešili marsikatero slovensko propadajočo stavbo.