Za predlog je glasovalo 42 poslancev, proti pa 32, a po vetu državnega sveta bi moralo predlog potrditi najmanj 46 poslancev, zato ime praznika ostaja.

DZ je z novelo 16. aprila izglasoval preimenovanje državnega praznika vrnitve Primorske k matični domovini v praznik priključitve Primorske k matični domovini, DS pa je 23. aprila izglasoval odložilni veto na novelo.

Prvopodpisani pod predlog veta, državni svetnik Branko Tomažič, je tedaj pojasnil, da sta besedi priključitev in vrnitev pomensko različni. Beseda vrnitev namreč nakazuje, da je bila Primorska prej del slovenskega ozemlja, medtem ko beseda priključitev dopušča razumevanje, da ni bila, je opozoril.

Predlog dela koalicije in Levice
Predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD). V obrazložitvi so navedli, da je omenjeni praznik globoko zasidran v zavest ljudi in da se je na Primorskem vedno praznovalo priključitev in nikoli vrnitve Primorske.

V večinskem delu opozicije so predlogu spremembe imena nasprotovali že v razpravi pred prvim odločanjem v DZ-ju. Izpostavljali so, da je "priključitev" neprimeren in škodljiv izraz, saj nakazuje, da Primorska nikoli ni bila del matične domovine. Povsem enotnega stališča tedaj niso imeli niti v koaliciji, a so predlagatelji nazadnje zbrali 38 poslanskih glasov podpore, medtem ko je proti glasovalo 32 poslank in poslancev.

Nasprotnikom preimenovanja je že pred sejo DS-ja pritrdil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, čigar stališče je tedaj povzel državni svetnik Marjan Maučec. Pred ponovnim odločanjem so iz DS-ja znova posredovali posnetek, v katerem je Pahor poudaril, da bi bilo treba v poimenovanju praznika ohraniti dikcijo "vrnitev". "Nismo pridobili. Samo vrnjeno nam je bilo odvzeto," je pojasnil.