Sorodna novica Dragan Velikić: Ne moremo se vrniti v nekdanje življenje

Kot je zapisala članica žirije za Vilenico Jutka Rudaš, Velikićeva dela "z grenkim humorjem reflektirajo krizne trenutke družine, razkrivajo nečloveško obliko enoumja, razgaljajo dejanski svet znotraj individualne življenjske situacije, nakazujejo kolektivnost/individualnost psihološkega doživljanja, diferenciacijo med spoznavajočim subjektom in stvarnostjo zunanjega sveta". Velikićevi protagonisti po njenih besedah "živijo z nerazpakiranimi kovčki, z eno nogo zmeraj v odhajanju; nenehno v iskanju trde točke, ob kateri bi si oddahnili, morda odkrili napake, odkrili sebe in se tako obnovljeni napotili v pravo smer".

Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu, kjer še danes živi in ustvarja. Njegov prvenec Via Pula je izšel leta 1988 ‒ in leto pozneje je bil tudi prvič povabljen na festival Vilenica, njegovo najnovejše delo Preiskovalec pa leta 2015. V tem času je prejel številne domače literarne nagrade, pogoste časti pa je deležen tudi v tujini. Njegova dela so prevedena v mnoge svetovne jezike, prejela so priznanja kritikov po vsem svetu.

Njegov najbolj prevajani roman je Rusko okno, ki po besedah Jutke Rudaš "v svoji prefinjeni virtuoznosti in intelektualnem naboju ter s popolno jezikovno izbrušenostjo bralca kar ponese s sabo". Članica vileniške žirije sicer z gotovostjo trdi, da vsi Velikićevi romani nudijo bralcu izjemno estetsko doživetje: "Z različnimi izzivi in drobnimi dejavniki razkrivajo prostore vsakdanjega življenja, zapletenost in hkrati preprostost odnosov."

V slovenščino je prevedenih kar nekaj njegovih del, in sicer romani Astragan, Bonavia, Preiskovalec (Cankarjeva založba), Rusko okno (Društvo slovenskih pisateljev), Dantejev trg (KUD AAC Zrakogled) in esej Glas iz razpoke (Wieser), kmalu pa bo izšel tudi esej O pisateljih in mestih (LUD Literatura).

Slovenski avtor v središču Festivala Vilenica je Esad Babačić. Predsednica žirije letošnje Vilenice Lidija Dimkovska pravi, da je Babačić vrhunski pesnik, ki je zaznamoval celotno generacijo v slovenski literaturi in še danes vpliva na mlajše avtorje, ker je vnesel urbanost v slovensko poezijo: "Njegova dela so izjemno brezkompromisna. Babačić je avtor punka in piše o ljudeh na robu, zaznamovanih." Dodala je, da se v njegovih delih prepoznavajo tudi bralci izven slovenskega prostora, tudi zato, ker je v njegovi poeziji videti, da ne piše za nagrade temveč predvsem zase in za svoje bralce.

Geslo festivala Ego in fabula
Krovna tema letošnje Vilenice, ki bo med 10. in 15. septembrom potekala na Krasu, v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji ter v zamejstvu, bo Ego in fabula, tema Preberi me pa se navezuje na projekt, v katerega je vpet festival in ga podpira Evropska komisija. Predsednik Društva slovenskih pisatelje Dušan Merc je v uvodu predstavitve dejal, da je Vilenica paradni konj slovenske, pa tudi srednjeevropske literature, njen vpliv pa je viden tudi navzven.

Predsednica žirije 34. festivala Lidija Dimkovska je dejala, da so festival letos zamaknili za teden dni, saj si želijo, da bi bilo med občinstvom več šolarjev pa tudi študentov. Letošnja vileniška antologija bo posvečena naboru italijanske sodobne poezije z naslovom Un filo di seta, za katero je izbor napravil Franco Buffoni, souredila pa sta jo skupaj z Veroniko Simoniti.

Vilenica bo ponudila tudi prostor za kulturno izmenjavo med avtorji in literarnimi posredniki, v duhu italijanskega fokusa bo poudarek na prevajalcih, založnikih in organizatorjih literarnih manifestacij v Italiji, ki se ukvarjajo s promocijo slovenske kulture v Italiji. Zbirka Vilenica, ki jo že vrsto let izdaja Cankarjeva založba, bo letos bogatejša za roman lanskega vileniškega nagrajenca Ilije Trojanowa z naslovom Moja olimpijada, v sklopu festivala pa bodo podelili tudi kristal vilenice ter štipendijo Srednjeevropske pobude za leto 2019.