Kmetijsko ministrstvo je na svoji spletni strani objavilo, da imajo državljani z medvedi in volkovi pereče težave. "Poudarjamo, da so zadnje obdobje zveri spremenile način obnašanja, ki predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce," so zapisali.

Vlada bo imela predlog interventnega zakona na dnevnem redu v kratkem. "Čim prej poskušamo priti do interventnega odstrela," je po današnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju povedala Pivčeva. "Zaradi številnih apelov kmetov smo se odločili, da vložimo interventni zakon ob podpori predsednika vlade in nenasprotovanju ministrstva za okolje," je dodala.

Ker se v zadnjih treh letih ni izvajal odstrel, so se namreč volkovi izjemno namnožili, pri čemer spreminjajo svoje obnašanje, prihajajo v bližino vasi in napadajo tudi živali, ki jih v preteklosti niso. Še bolj so se prenamnožili medvedi, je povedala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Navedbe je podkrepila s številkami, da so samo letos volkovi poklali 72 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, dve drugi domači živali in enega osla.

Za interventni zakon so koalicijski poslanci, predsedniki strank in generalni sekretarji ter vladna ekipa pripravili vse potrebne pravne in strokovne podlage. "Poskušamo ga čim prej spraviti čez vladno potrditev in postopke v DZ-ju ter čim prej priti do interventnega odstrela, da se ne zgodi še kakšna dodatna žrtev," je dejala ministrica.

Z interventnim zakonom se predlaga zgolj izredni odstrel medvedov in volkov, da se zmanjša prenamnožena populacija, je povedala ministrica. Trenutno je v Sloveniji 12 tropov s po petimi do desetimi volkovi ter 1.000 medvedov. Normalna populacija medvedov bi bila 400 živali, je ponazorila.

Ministrica: Argument dodatne zaščite ne zdrži več
"Obe populaciji sta se zaradi neodstrela namnožili, še bolj zaskrbljujoče pa je, da sta se začeli nenavadno obnašati, predvsem volk, v populacijo katerega se ne posega že dve leti, prihaja v naselja," je dejala in dodala, da se je večina napadov v zadnjem času zgodila "dobesedno na dvoriščih hiš". Volkovi so samo letos poklali 78 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, tri domače živali in enega osla. "Težave kmetov iz tega naslova in težave, ki bi morebiti lahko bile povzročene, če bi se zgodili napadi na ljudi, so prevelike, da bi lahko mirno čakali na neukrepanje," je opozorila.

Za ministrico argument, da je možno narediti še določene oblike zaščite, ne zdrži več. V zaščitne ograje in druge oblike zaščite, seznanjanje in ozaveščanje je bilo doslej investiranih ogromno sredstev iz programa razvoja podeželja, je povedala. Ob tem je ocenila, da "ne moremo celotne Slovenije postaviti pod ograjo in nazadnje najbrž ograditi domov na ogroženih območjih, da ne bi prišlo do eventuelnih napadov do ljudi, in da je čas, ob vsem spoštovanju do narave in okolja, da to populacijo pripeljemo na takšno številčnost, ki bo sprejemljiva za naše razmere".

Predviden odstrel enak kot v zadnji odredbi
Glede predvidenega odstrela je povedala, da gre za enake številke kot v zadnji odredbi, ki jo je zadržalo upravno sodišče, odstrel 175 medvedov plus 25 predvidenih izgub v prometnih in drugih nesrečah ter odvzem 11 volkov. Interventni zakon naj bi veljal do septembra 2020.

Takojšen odvzem problematičnih zveri kot tudi sistemsko ureditev področja so v zadnjem času od vlade zahtevale kmetijske organizacije, med njimi KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije, ter civilne iniciative, med drugim iz Kočevja, Nove vasi, Cerknega in Bohinja. Zaskrbljeni domačini so v več krajih pripravili tudi proteste.