Gre za mednarodno raziskavo OECD-ja o samooceni učiteljev in ravnateljev v primarnem in sekundarnem izobraževanju. V letu 2018 je bilo v raziskavo vključenih 260 tisoč učiteljev iz 15 tisoč različnih šol po 48 državah, je ob predstavitvi povedal predstavnik OECD-ja Gabor Fulop. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 136 osnovnih in 122 srednjih šol, vključenih pa je bilo 2.094 učiteljev tretjega triletja osnovnih šol in 2.200 učiteljev srednjih šol ter 119 osnovnošolskih in 103 srednješolskih ravnateljev.

Fulop je ob tem poudaril, da je namen raziskave pridobiti mednarodno primerljive podatke, ki so potem lahko izhodišče za pripravo strategij za razvoj šolstva, saj se v zadnjih desetletjih spoprijema s številnimi spremembami, tako na nacionalni ravni kot tudi na mednarodni ravni, pri čemer je ključnega pomena profesionalizem učiteljev.

Manj projektnega in skupinskega dela
Med izzivi, ki jih je raziskava pokazala za Slovenijo, je gotovo povprečna starost učiteljev, ki je nad povprečjem držav OECD-ja. Prav tako je raziskava pokazala pomanjkanje mladih učiteljev, zato bo velik izziv Slovenijo čakal v prihodnosti, ko se bodo upokojevali. Raziskava je prav tako pokazala, da je znatno manjši delež mladih učiteljev, tistih, ki jim je to predstavljalo prvo poklicno izbiro. Prav tako pa je del srednješolskih učiteljev izpovedal slabe odnose v delovnem okolju, je poudarila raziskovalka Barbara Japelj Pavešič

Slovenski učitelji so manj dejavni pri uveljavljanju strategij, ki bi učence spodbujala k drugačnim načinom razmišljanja. Slovenski učitelji so se pod povprečje OECD-ja uvrstili tudi pri uvajanju dalj časa trajajočega projektnega dela in spodbujanja k skupnim rešitvam nalog. Pri učenju uporabljajo manj nalog, ki nimajo enoznačne poti do rešitve.

Dobra samoocena usposobljenosti za poučevanje
So pa slovenski učitelji pri samooceni nad OECD povprečjem glede usposobljenosti za opravljanje svojega dela in avtonomnosti pri svojem delu. V povprečju opravijo enako število delovnih ur na teden kot v drugih državah OECD-ja, pri čemer največ časa namenijo za učne ure.

Na področju raznolikosti v razredih je Slovenija pod povprečjem OECD-ja, ko gre za razrede, kjer so tudi učenci, ki ne govorijo jezika v katerem poteka pouk. Bližje povprečju pa je delež učiteljev, ki ima v razredu tudi učenke oziroma učence s posebnimi potrebami. Raziskava je pokazala tudi, da si učitelji želijo več podpore pri tovrstnih skupinah.

Želja: Manjši razredi
Na vprašanje, za kaj bi bilo treba v prihodnosti nameniti največ sredstev, so slovenski učitelji najpogosteje odgovorili, da za dodatno izobraževanje in dodatno zaposlovanje, ki bi pomenilo tudi manj učencev v posameznem razredu. Sledil je odgovor, da bi sredstva namenili za višje plače. Precej manjši delež učiteljev od povprečja OECD-ja je na to vprašanje odgovoril, da bi sredstva namenil za krepitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu, kar je po mnenju raziskovalcev eden od temeljnih izzivov za Slovenijo.

Spodbudnejši so podatki iz raziskave na področju nasilja, saj v večini kategorij slovenski učitelji nimajo statistično signifikantnih izkušenj. V kategoriji nasilja je najpogoteje v osnovnih šolah pri učiteljih izpostavljeno verbalno nasilje med učenci, medtem ko se v srednjih šolah učitelji v 12 odstotkih primerov srečujejo s posredovanjem pri zlorabi alkohola in mamil med dijaki.

Minister napoveduje manj administracije za učitelje
Izsledke raziskave je komentiral tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki je poudaril, da bo raziskava temelj za nadaljnje usmeritve ministrstva na področju karierne razvojne poti učiteljev, ki je bila v zadnjih dveh desetletjih zanemarjena po področje. Napovedal je, da načrtujejo spremembe, ki bodo težile k večji avtonomiji učiteljev, manj administrativnih obremenitev in več mentorstva. "Trenutno imamo mentorstvo le v času pripravništva, potem pa ne ve. Bi bilo pa zelo prav, da starejši in izkušenejši učitelji svoja znanja prenašajo mlajšim generacijam."

"Splošno rečeno, lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji dobre učitelje, ki so ustrezno pripravljeni na poučevanje, izpopolnjujejo svoje znanje in so predani poklicu, obenem pa si želijo več podpore pri izzivih, kot sta uvedba digitalne tehnologije in več podpore pri mešanih skupinah,," je sklenil Pikalo.