Senator iz Vermonta Sanders in senatorka iz Massachusettsa Warrenova sta bila zaradi svojih radikalnih oziroma liberalnih stališč tarča napadov preostalih, češ da njuna politika deli stranko in zmanjšuje njene možnosti, da porazi Donalda Trumpa, poroča Edvard Žitnik, dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka, ki dodaja, da demokratska stranka ostaja globoko razklana.

Zagovarjata ukinitev zasebnega zdravstva

Progresivna, nekateri ju imenujejo levičarska kandidata, sta bila tarča napadov zmernejših kolegov, češ da njuna programa nista realistična. Oba zagovarjata zdravstveno varstvo za vse Američane, Sanders ponavlja, da je zdravstveno varstvo za vse državljane človekova pravica, in ne privilegij, pri čemer ne misli popuščati.

Tudi Warrenova pritrjuje, da bi morali drag, potratni in krivičen ameriški zdravstveni sistem iztrgati iz krempljev zasebnih zavarovalnic. Po besedah Warenove politika malih korakov ne bo prinesla rezultatov – potrebne so velike spremembe, brez radikalnega preobrata predsednika Trumpa ni mogoče premagati. Poudarila je tudi, da bo vsak demokratski kandidat, kdor koli bo na koncu že nominiran, boljši od zdajšnjega predsednika.

Na drugi strani zmernejši kandidati, na primer John Delaney, nekdanji kongresnik iz zvezne države Maryland, opozarjajo, da si demokrati s preveč radikalnimi idejami ne bodo pridobili zaupanja neodvisnih volivcev, kar je samo voda na Trumpov mlin, dodaja Žitnik.

Cilj: premagati Trumpa. Vprašanje: kako?

Pred kamerami se je sicer soočilo deset kandidatov, sedem moških in tri ženske, ki jih je naključno izbrala televizijska mreža CNN – poleg omenjenih še Pete Buttigieg, Beto O'Rourke, Amy Klobuchar, Tim Ryan, Steve Bullock, John Hickenlooper in Marianne Williamson. Glavne teme so bile zdravstveni sistem, obmejna policija in iskanje poti za poraz Donalda Trumpa.

Glede vprašanja, kako rešiti krizo na ameriško-mehiški meji, sta Buttigieg in O'Rourke predlagala spremembe trenutne politike, po katerih pa bi bil režim še vedno strog – O'Rourke je tako predlagal, da bi ZDA potomcem nekdanjih sužnjev plačale odškodnino. Biden in Warrenova pa sta poudarila, da se družin, ki pridejo na mejo, ne sme kriminazlirati, piše BBC. "Moramo biti država, ki spoštuje naše vrednote, kar pomeni, da ne sme biti kaznivo, ko kdo pride k nam," je dejala Warrenova. Vsi kandidati na odru so družno obsodili Trumpa kot politika, ki uporablja rasizem, da ostane na oblasti, Sanders pa je Trumpa brez dlake na jeziku opredelil kot rasista.

Večjih razhajanj pa ni bilo med njimi glede nadzora orožja, korupcije v politiki in nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam.

Kako se bo odrezal Joe Biden?

Danes bo sledilo še soočenje druge skupine demokratov; oči bodo uprte pred vsem v Kamalo Harris iz Kalifornije in nekdanjega podpredsednika ZDA Josepha Bidena. Zanj utegne biti soočenje zelo pomembno, morda celo odločilno – čeprav še vedno velja za najresnejšega demokratskega kandidata, da se sooči s Trumpom, pa njegovi dosedanji televizijski nastopi niso bili najbolj prepričljivi. Poznala naj bi se mu leta. Po javnomnenjskih anketah ima Biden več kot 30-odstotno podporo, preostali pa manj kot 20-odstotno.

Na septembrsko in oktobrsko soočenje se bodo uvrstili le kandidati z najmanj dvema odstotkoma podpore v štirih izbranih nacionalnih anketah in z najmanj 130.000 individualnimi donatorji, kar pomeni, da jih bo veliko manj kot doslej, piše STA.

Demokratski predsedniški kandidat bo znan julija prihodnje leto na strankarski konvenciji, predsedniške volitve pa bodo potekale novembra istega leta.