Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in dve posebni volilni enoti, v katerih se na državnozborskih volitvah voli po en poslanec italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Osem volilnih enot je razdeljenih na 11 volilnih okrajev, kar pomeni, da je iz vsake volilne enote v DZ izvoljenih 11 poslancev, skupno torej 88. V posebnih dveh volilnih enotah pa sta izvoljena še dva poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Volilne enote so območja, na katera se pred volitvami razdeli ozemlje Slovenije, in sicer tako, da je na določeno število prebivalcev izvoljenih ustrezno število poslancev. A ustavno sodišče je pred slabim letom odločilo, da trenutna ureditev volilnih okrajev ne ustreza zakonu o volitvah v državni zbor. Še posebej so problematične velike razlike v velikosti volilnih okrajev Leta 2011 je imel npr. najmanjši volilni okraj (Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 8.527 volivcev, največji volilni okraj (Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Ustavno sodišče je izpostavilo tudi slabo geografsko zaokroženost volilnih okrajev.

Preoblikovanje ali ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu?

Od odločitve ustavnega sodišča dalje proces usklajevanja sprememb volilne zakonodaje koordinira predsednik republike Borut Pahor. Danes pa je delovna skupina pod vodstvom ministra za javno upravo Rudija Medveda poslanskim skupinam v DZ-ju predstavila predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev, hkrati pa imajo stranke na mizi tudi predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Poslanske skupine bodo torej tehtale med dvema možnostma: preoblikovanjem volilnih okrajev in med njihovo ukinitvijo.

Ministrstvo za javno upravo je pri predlogu za preoblikovanje volilnih okrajev, kolikor je mogoče, sledilo mejam občin oz. naselij. Pri tem so upoštevali ugotovitve ustavnega sodišča in skušali v novooblikovane okraje pravičneje porazdeliti volivce. Znotraj velikostnih omejitev so iskali rešitve, ki čim bolj ohranjajo celovitost občin, naselij, četrtnih, krajevnih, vaških skupnosti in hkrati pomenijo najboljšo celostno rešitev v okviru posamezne volilne enote, so pojasnili na ministrstvu.

Alternativa preoblikovanju meja volilnih okrajev pa je torej uvedba relativnega prednostnega glasu, kot ga poznamo na volitvah poslancev v Evropski parlament. V primeru uvedbe prednostnega glasu bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se volilni okraji ukinili oziroma bi se ohranili zgolj na administrativni ravni.

Ministrstvo je pripravilo obe možni rešitvi, DZ pa mora neskladje zakona o državnozborskih volitvah, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, odpraviti do decembra 2020. Širši konsenz bo potreben za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, saj bi ta sprememba zahtevala dvotretjinsko večino oziroma najmanj 60 poslanskih glasov. Za preoblikovanje okrajev pa je potrebnih 46 glasov. Kljub temu bo najverjetneje težje doseči konsenz za spremembo okrajev, poleg tega pa bi morali zaradi demografskih gibanj območja okrajev spreminjati vsakih nekaj let. Za tovrstno rešitev se sicer zavzemajo v SD-ju in DeSUS-u.

Medved: Predlog ni doživel aplavza

Predlog po Medvedovih besedah ni "doživel aplavza" in so imele stranke kar nekaj pripomb, a ga bodo poskušali uskladiti do naslednjega srečanja pri predsedniku republike.

"Na mizo smo dali predlog, za katerega smo vedeli, da ne bomo doživeli aplavza na odprti sceni, in ga tudi nismo," je po srečanju v izjavi za medije povedal Medved. Vsakega poslanca namreč zanima njegov okraj, na ministrstvu pa so po Medvedovih besedah sledili tistemu, kar od njih terja odločba ustavnega sodišča.

Kot je dejal, so uravnotežili okraje znotraj posameznih volilnih enot in bistveno zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi okraji. Tako je denimo po predlogu razlika med najmanjšim in največjim okrajem po številu volivcev okrog 6.000, medtem ko trenutno znaša okrog 24.000.

S tem so po Medvedovih zagotovilih sledili vsem zahtevam ustavnega sodišča, se mu pa zdi razumljivo, da vsak poslanec najprej pogleda svoj okraj, katerega območje se je zdaj spremenilo. "In od tod tudi marsikatera pripomba," je dodal.

Dogovorili so se, da se bodo pogovarjali

So se pa dogovorili, da se bodo pogovarjali naprej. Stranke bodo imele od srede naprej dostop do posebne aplikacije, kamor bo mogoče vnašati predloge in spreminjati meje volilnih okrajev in hkrati videti, kako bo to vplivalo na število volivcev v posameznem okraju.

Ob minister opozarja, da se lahko ob nadaljnjem spreminjanju meja okrajev razlike med njimi znova drastično povečajo, zato nihče ne ve, ali bi bil takšen predlog še skladen z odločbo ustavnega sodišča. To namreč ni pojasnilo, kakšno je lahko odstopanje med okraji po številu volivcev, na ministrstvu pa so to toleranco v svojem predlogu postavili na okrog 15 odstotkov. "Če pa bo večinska politična volja, da se ta odstotek dvigne, bomo temu sledili," je še dejal.

Medved pričakuje, da bodo stranke svoje pripombe posredovale do naslednjega srečanja pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo predvidoma 20. septembra. Izrazil je upanje, da bi do tedaj morda uspeli najti skupne rešitve.

Tako še ni jasno, ali bo parlamentarnim strankam uspelo doseči soglasje za preoblikovanje okrajev, za kar v DZ-ju potrebujejo 46 glasov, ali pa se bodo lotili poskusa njihove ukinitve, kar pa terja najmanj 60 poslanskih glasov.

Predlog ukinitve okrajev z uvedbo relativnega preferenčnega glasu namreč še vedno ostaja na mizi, sodeč po dosedanjih napovedih poslanskih skupin pa je kazalo na širšo naklonjenost takšni rešitvi, ki so jo sicer ustavnopravni strokovnjaki ocenili kot ustavno sporno.

Mnenja predstavnikov parlamentarnih strank so bila različna. Predlog ministrstva so kot dobro osnovo denimo ocenili v SD-ju. Kot je dejal vodja poslanske skupine Matjaž Han, se zaveda, da gre za neizmerno težko nalogo, a meni, da se lahko pogovarjajo naprej in najdejo rešitve, skladne z odločbo ustavnega sodišča.

Tudi v SMC-ju menijo, da gre predlog v pravo smer, saj izenačuje volilne okraje po številu prebivalcev. Vodja poslanske skupine Igor Zorčič ob tem meni, da se bodo nekateri poslanci odločali po "afinitetah do posameznih krajev". Sam bi sicer po odločanju o preoblikovanju okrajev začel še razpravo o njihovi ukinitvi.

Pri ukinitvi okrajev in uvedbi preferenčnega glasu pa vztrajajo v Levici. Predlog za njihovo preoblikovanje namreč po oceni Mateja T. Vatovca ne sledi odločbi ustavnega sodišča. Po njej je namreč treba upoštevati ne samo število volivcev, pač pa tudi geografsko-kulturno zaokroženost, čemur pa aktualni predlog ne zadošča, je pojasnil.

Ukinitev okrajev še vedno podpirajo tudi v NSi-ju, saj menijo, da bi le na ta način zagotovili odločilen vpliv na izvolitev poslancev. Poslanec Blaž Pavlin je ob tem spomnil, da je NSi edina stranka, ki je ves čas zagovarjala uvedbo absolutnega prednostnega glasu. Kljub temu bodo predlog preoblikovanja okrajev preučili, je napovedal