Koroški odzivi na napovedano ustavitev tamkajšnje začete Lekove naložbe so presenečenje, žalost in razočaranje. To pa je tudi povod za pogovor o razmerah na trgu, o razliki med Lekom in Krko, o njunem položaju in tveganjih v prihodnosti. Sogovornik je Dragan Kesič, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, nekdaj zaposlen v farmacevtski industriji.

V tem tednu je postalo dokončno, da se Lek s svojo naložbo na Prevaljah umika s tega konca, kar je povzročilo kar precejšnje razočaranje na Koroškem. Torej, 30-milijonska investicija za proizvodnjo antibiotika amoksiklav je ustavljena. Odločitev se je nakazovala že nekaj časa. Vas, ki spremljate svetovne smernice v farmacevtski industriji, ni presenetila?

Niti ne. Je pa odločitev Sandoza ali Novartisa – Lek seveda pri tem ni imel nobene vloge, kajti Lek ne odloča o tako velikih zadevah, še posebej pa ne o naložbenih ciklih – nekoliko presenetljiva in precedenčna. Podobnega primera v farmacevtski industriji pravzaprav ni bilo – da bi nekdo zgradil stavbo, vložil precejšnja sredstva in potem zadevo ustavil.

To se je nakazovalo, ko se ni dogajalo nič. Pričakovalo se je, da bodo stvari napredovale, potem je bilo neko obdobje molčečnosti Novartisa, kar je dajalo znak, da se bo nekaj zgodilo. Je pa odločitev tudi z vidika trga nekoliko presenetljiva, čeprav Novartis zagotavlja, da ni tako velikega povpraševanja na trgu. Gre namreč za klasičen, stabilen antibiotik, ki ima zelo dobro terapevtsko širino, nima resistence, potrebe na trgu pa so še vedno velike.

Po mnenju državnega sekretarja na MGRT-ju Aleša Cantaruttija so v švicarski multinacionalki "izvedeli, da že obstajajo novo znanje, nove tehnologije, ki so učinkovitejše, in ugotovili, da je v Sloveniji to znanje omejeno". Cantarutti predvideva, da "bodo proizvodnjo preselili nekam, kjer imajo več znanja o tem, kako to zdravilo najučinkoviteje proizvajati". Po mojih informacijah so v Leku to izjavo zamerili. Pravijo, da znanje imajo. Kako to komentirate?

Tu bi se kar strinjal s komentarjem Leka. Lek ima veliko znanja s področja proizvodnje širokospektralnega antibiotika. Prva proizvodnja, ki jo je Lek postavil na Prevaljah, je bila res dobro zasnovana in opremljena, ta antibiotik zahteva posebne razmere glede zagotavljanja stalnosti vlage in temperature v proizvodnji. Ne gre za to, da tehnologija ali izkušnje Lekovih strokovnjakov ne bi bile primerne. Novartis ima znotraj svoje skupine še eno podobno proizvodnjo v Avstriji, kjer prav tako proizvajajo ta antibiotik. Mogoče je, da je presodil, da mu obstoječe kapacitete v celoti zadostujejo. Znova poudarjam in se strinjam s komentatorji iz koroške regije, da je dan Lekovega umika žalosten za Koroško. Bilo je namreč pričakovano, da se bo investicija sklenila.

V kakšnem položaju sta Lek in Krka na področju generičnih zdravil? (Generična zdravila so ekvivalentna zdravilom originatorjev, ki jim je patentna zaščita že potekla ali pa je sploh niso imela.)

Če gledamo poslovne rezultate oziroma dinamiko razvoja svetovnega farmacevtskega trga, je res, da se je strukturno povpraševanje po zdravilih nekoliko spremenilo. Izrazito prevladujejo biološka zdravila. Začel je padati delež inventivnih zdravil, ki se proizvajajo klasično z organsko sintezo. To je dejstvo. Če primerjamo slovenska proizvajalca, ki sta si bila nekoč precej podobna, vidimo, da sta si danes različna. Krka sledi strategiji uspešnega generičnega proizvajalca in točno opredeljuje trge, na katerih deluje. Ima razmeroma čisto strategijo in dovolj posla z možnostjo rasti še za prihodnjih nekaj let. Lek je pa doživel preobrazbo iz samostojne družbe v proizvodno-razvojni-nadzorni center Sandoza oziroma Novartisa. Primerjava teh družb je zato razmeroma težka oziroma ni hvaležna, saj ne bi dala pravih odgovorov na to, kako ti podjetji poslujeta. Danes Lek ne izvaja skoraj nobenih trženjskih, prodajnih dejavnosti. Tudi trgi, na katerih je Lek nekoč bil, niso več ključni. Krka ima nekoliko drugačen položaj. Trge tudi trženjsko razmeroma dobro obvladuje. To je v samem središču koncepta poslovanja velika razlika.

Dejali ste, da so biološka zdravila danes bolj v ospredju. Na to navaja tudi Lek, ki proizvaja biološke učinkovine v Mengšu. Po eni strani Lek na Prevaljah ukinja širitev proizvodnje, na drugi pa vlaga v Mengšu …

Sandoz je eno vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij, ki se je mogoče najbolj vključilo v proizvodnjo bioloških zdravil – zato, ker je v Novartisu veliko znanja in ker je to zanimivo s tržnega vidika. Danes ima Sandoz na trgih osem registriranih bioloških zdravil, več kot deset jih še razvija, kar je pohvalen trend, nazadnje je to perspektiva prihodnosti in mogoče celo eden ključnih motivov, da se je Novartis ustavil na Prevaljah in mogoče daje večji poudarek samemu razvoju bioloških zdravil generičnega porekla.

Slišimo, da je konkurenca na farmacevtskem trgu velika, da so cenovni pritiski izjemni, regulacija je ostra. Kakšne so v resnici tržne razmere v tem trenutku?

Moramo vedeti, da ima zdravilo poseben pomen zagotavljanja večje kakovosti življenja. Mora biti varno in učinkovito. To je v svetu najbolj regulirana panoga. Cene se nikjer razen v ZDA ne oblikujejo prosto in so pod nadzorom regulatorja. EU ima sistem t. i. referenčnih cen, ki mu sledi tudi Slovenija kot članica EU-ja. To pomeni, da posamezne države primerjajo cene zdravil v vsaj treh evropskih državah in na podlagi tega prilagajajo cene na svojih trgih. Trg v ZDA je prost, kar pomeni, da se proizvajalci inventivnih farmacevtskih izdelkov pogajajo z zavarovalnicami oziroma distributerji o cenah. Bolj ko je zdravilo inventivno, novo in monopolno, višjo ceno lahko doseže. S prihodom Trumpove administracije se je trend povpraševanja po generikih začel močno zniževati. Zakaj? Če se spomnimo, je nekdanji predsednik Obama zagovarjal zdravstveno reformo s čim večjim dostopom Američanov do zdravstvenih storitev in zdravil, kar je pomenilo spodbudo za generične proizvajalce. Trumpova politika je: več zdravil samo za nekatere. Obrnil je trend in ukinil zdravstveno reformo. Na neki način je spodbudil inventivno farmacevtsko industrijo in dvig cenovnih ravni v ZDA.

G. Kesič, če se vrneva znova k našima farmacevtoma, nekaj o njuni strukturi in srednjeročni prihodnosti ste že povedali, zanima pa me, kje pri njiju vidite tveganja.

Podjetji sta si precej različni. Lekovo tveganje je v tem, da tekmuje znotraj same multinacionalne korporacije, v katero je vključeno več podobnih podjetij. Novartis išče strategije, kaj bi naredil s Sandozom. To je kar nekaj časa na tapeti, še posebej odkar je vodenje Novartisa prevzel Vas Narasimhan, Indijec z ameriškim državljanstvom, ki je začel vnašati določene spremembe v vodenje te družbe, včasih dobre, včasih mogoče tudi ne.

Čeprav trdi, da bodo pustili Sandoz znotraj strukture, je v nekem trenutku realna možnost, da Sandoz izloči iz Novartisa. Novartis je imel lani prihodke 52 milijard dolarjev. Njegova rast je znašala pet odstotkov, divizija inovativnih zdravil je rasla hitreje – po stopnji osem odstotkov, obseg prodaje je bil nekje 39 milijard. Prispevek Sandoza je okoli 10 milijard, ampak z negativno stopnjo rasti, ki se kaže že nekaj časa. Dokaj realna možnost je, da bi se v nekem trenutku z Lekom lahko zgodila ali prodaja ali del odprodaje določenih struktur. Kar zadeva Krko, ima po mojem mnenju še kar nekaj let veliko priložnosti, kajti kar nekaj substanc je, ki jim bo potekla patentna zaščita. Krkine stopnje rasti so res dobre, imajo dobro strategijo, hitri so, odzivni so pri regulativi, hitro registrirajo izdelke in jih začnejo unovčevati. Mogoče na srednjeročni, daljši rok je tveganje pomanjkanje osnov za razvoj generičnih izdelkov. Glede na potenciale trga pa ima podjetje še precej priložnosti za rast.