Odpirajo jo danes v novih razstavnih prostorih Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Nande Vidmar (1899–1981) je pomemben za razumevanje likovnih pojavov na Slovenskem, pa tudi v širšem mednarodnem okolju, saj je v zgodnjem obdobju ustvarjal pod vplivom nemške skupine Die Brücke in avstrijskega ekspresionista Oskarja Kokoschke, razlaga kustos kostanjeviške galerije Robert Simonišek.

Leta 1978 prejel Prešernovo nagrado
Njegov opus ostaja skrivnost, najbolj tisti del izpred druge svetovne vojne. Za mnogimi slikami iz ustvarjalčevega zgodnjega in zrelega obdobja se je porazgubila sled ali so bile uničene, čeprav je leta 1978 prejel Prešernovo nagrado, v času nekdanje Jugoslavije pa je bil odlikovan še z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod in redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Njegov umetniški opus je pomemben za razumevanje likovnih pojavov na Slovenskem in širše. Z retrospektivo se bodo približali vprašanjem njegove slogovne ter motivne umestitve v slovenski in srednjeevropski prostor.

Pogosto opazna socialnokritična nota
Naslikal je številna olja, ustvarjal je tudi v drugih slikarskih tehnikah in grafiki. V začetnem snovanju je bil izrazit ekspresionist, pri njem je bila pogosto opazna socialnokritična nota.

Rodil se je v Proseku pri Trstu in se skupaj s svojim mlajšim bratom Dragom v slovenski likovni panteon zapisal predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, novostvarnostni portretist, slikar žanrskih in partizanskih prizorov, so zapisali pri galeriji Božidarja Jakca.

Z dekorativno, skoraj matissovsko noto
Zelo malo je znano o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, ki so bila v preteklosti le enkrat na ogled javnosti. "V tem obdobju umetnik sprva ustvarja v mejah novega realizma in niza prizore svojega ateljeja z dekorativno, skoraj matissovsko noto. V neki točki pa se izolira in pod vplivi abstraktne umetnosti radikalno preoblikuje svoj izraz."

Sorodna novica Pripravlja se retrospektiva Nandeta Vidmarja, prvič po letu 1989

Najpoznejša dela svojevrstno tematizirajo nasilje druge svetovne vojne in so posredno avtorjeva kritika takratnih družbenih razmer ter kulturne elite.

Od leta 2017 do odprtja najobsežnejše retrospektive Vidmarja so v galeriji evidentirali več kot 1800 umetnikovih risb in grafik ter okoli dvesto slik. Poleg likovnih del in dokumentarne predstavitve utrinkov iz umetnikovega burnega življenja bodo razstavljeni tudi predmeti in spominki, ki jih je oblikoval v zgodnjem obdobju ter med drugo svetovno vojno, ko je bil v taborišču.

Glavnino razstavljenih del je posodil umetnikov sin Mišo Vidmar, druga pa prihajajo iz Moderne galerije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Mestnega muzeja Ljubljana in od zasebnih lastnikov, so sporočili iz galerije.

Razstava bo na ogled do 15. marca.