Čeprav so se na Pošti Slovenije z reprezentativnima sindikatoma februarja dogovorili, da bodo v Pošto skušali privabiti nove sodelavce in s tem razbremeniti zaposlene, ki dnevno opravljajo delo prek delovnega časa – po dogovoru bi se morala Pošta okrepiti s 312 novimi zaposlenimi – je do konca septembra dosegla le slabo polovico tega načrta. Medtem je po podatkih SPD-ja zaradi fluktuacije ob začetku oktobra število novih delavcev komajda preseglo 100. "Ti podatki se stalno menjajo, ker ljudje dnevno odhajajo," ob tem poudarja Saša Gržinič iz SPD-ja.

Zato so v SPD-ju tudi podali stavkovno zahtevo po takojšnjih pogajanjih za dvig osnovnih plač za 10 odstotkov. Menijo namreč, da je tudi nizko plačilo, poleg slabih delovnih razmer in prevelikih obremenitev delavcev, tisto, kar dela ta poklic nekonkurenčen. Ob tem poudarjajo, da sta Pošti spodletela tudi poskus zapolnjevanja manjkajočih delavcev s tujimi delavci kot tudi zniževanje ravni zahtevane izobrazbe za določena delovna mesta. Dodatno pa zahtevo po dvigu plač utemeljujejo tudi s tem, da se niso spreminjale od leta 2012. "Po naših informacijah lahko Pošta posluje pozitivno samo s primarno dejavnostjo, naši zaposleni pa zdaj opravljajo bančne storitve, trgovsko dejavnost in še marsikaj. Če ima SDH pričakovanja o dobičkonosnosti, potem je prav, da to občutijo tudi delavci, ki opravljajo vrsto dodatnih stvari," poudarja Gržinič.

Drugi sindikat bo počakal na novo leto
V drugem reprezentativnem sindikatu, Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ), se za stavko niso odločili, saj nameravajo skladno s stavkovnim sporazumom iz februarja počakati na konec leta in potem preveriti, v kolikšni meri so izpolnjene zaveze iz stavkovnega sporazuma. "Po našem mnenju bistvenih kršitev sporazuma ni, kar pa ne pomeni, da je ureditev delovnih pogojev skladno s sporazumom že končana," poudarja Saška Kumer iz SDPZ-ja. Tam si sicer želijo, da bi delodajalec spoštoval dogovor in zaposlil ustrezno število novih delavcev, da ne bo več potrebnih čezmernih nadur. Obenem pa poudarjajo, da se pri teh ukrepih zavedajo, da je delodajalec v težavah tudi zaradi odnosa države, ki pri izvajanju javne službe zahteva dobiček, kot bi šlo za tržno dejavnost, kar pa po besedah sindikata ni pravično, zlasti če to pomeni varčevanje na plečih delavcev. V SDPZ-ju ob tem še dodajajo, da je odločitev za stavko pravica vsakega posameznika

Če dogovora med SPD-jem in Pošto Slovenije ne bo, potem bodo poštni delavci stavkali na vseh lokacijah, v času stavke pa bodo zagotavljali le zakonsko predpisane dejavnosti, kot so dostava vseh pošiljk iz sodnih, upravnih ali prekrškovnih postopkov, dostava priporočenih pošiljk, sprejetih pred začetkom stavke, dostava vseh nujnih in mednarodnih poštnih storitev. Pošiljke, oddane med stavko, pa bodo hranjene v trezorju na poštnih enotah. Na Pošti Slovenije so ob tem dejali, da bodo naredili vse, da stavke ne bo.

Pošta: Večino zavez smo realizirali
"Pošta Slovenije nobene zaveze iz dogovora ni pustila odprte. Večina zavez je že realiziranih ali so v izvajanju, nekatere pa se bodo (zaradi zato potrebnega časa) izvajale dlje, s čimer sta se strinjala oba sindikata, tudi SPD. Vrednost vseh sprejetih zavez v dogovoru znaša 17 mio. evrov," so zapisali pri Pošti in obljubili, da bodo zadevo podrobneje komentirali v prihodnjih dneh. Po zatrjevanju Pošte je sicer sklenjeni dogovor dober.

A v SPD-ju ob tem opozarjajo, da je socialni dialog vse prej kot obetaven. "V praksi je to videti tako, da se pogajamo ure in ure z neko pogajalsko skupino, potem malo popustimo, oni tudi, na koncu pa, ko se uskladimo okoli dveh ali treh zadev, pogajalci na delodajalski strani preprosto rečejo, da za tako stvar nimajo mandata," poudarja Dijana Kos iz SPD-ja.

Iščejo delavce, zaposlenim podajo sporazumno odpoved
V SPD-ju ob tem opozarjajo, da čeprav Pošta Slovenije išče nove zaposlene na različne načine in se spopada z dnevnimi odhodi, ostaja prisoten mačehovski odnos do zaposlenih. "Imamo primer človeka, ki je prišel na pošto motiviran in željan opravljanja dela, a se je pozneje izkazalo, da zaradi resnih zdravstvenih težav z očmi ne more opravljati dodatnih del," navaja Dijana Kos iz SPD-ja in dodaja, da je sploh vprašanje, kako so ga na Pošti zaposlili, če se je ta lastnost pozneje izkazala za motečo. Omenjeni delavec je imel sklenjeno pogodbo za določen čas, a je pred iztekom pogodbe od delodajalca prejel izvod sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priloženim dopisom, naj en izvod podpiše in ga pošlje delodajalcu.

Zakaj bi se na Pošti Slovenije trudili skleniti sporazumno odpoved z delavcem, ki bi mu pogodba tako ali tako potekla, na sindikatu ne vedo sicer natančno, saj se na njihov poziv na Pošti niso odzvali s konkretno utemeljitvijo. Je pa po pozivih sindikata delavec prejel nov sporazum, ki mu je omogočil koriščenje vsega dopusta, ki ga med zaposlitvijo ni mogel koristiti. Na to so v SPD-ju že opozorili v času poletnih počitnic, ko zaposleni zaradi bolniških odsotnosti in kadrovske podhranjenosti niso smeli koristiti letnega dopusta. Zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje s področja nadur in koriščenja dopusta pa je Pošto Slovenije tudi obiskal inšpektorat za delo. Tudi zaradi čezmernih nadur in težav pri izrabljanju nadur v sindikatu zahtevajo, da Pošta uvede največ štirimesečna referenčna obdobja.

Sorodna novica Sindikat: Kljub sporazumu delovni pogoji na Pošti vse bližje Amazonu

Revizija ocene tveganja predlaga ukinitev odmorov
Stavkovna zahteva SPD-ja je tudi pristop k celoviti prenovi varnosti in zdravja na delovnem mestu. Kot smo že poročali, so v SPD-ju Pošti že očitali, da so predstavnici SPD-ja onemogočili sodelovanje pri delovnih skupinah, ki naj bi preverjale ustreznost ukrepov za varnost in zdravje pri delu, saj na nekaterih mestih delovne razmere bolj spominjajo, kot so se pred časom izrazili v SPD-ju, na Amazon. Med drugim so izpostavili, da zaposleni na eni izmed pošt v dežju za pretovarjanje blaga uporabljajo nadstrešek bližnje bencinske črpalke.

Dosedanja pogajanja bistvenih sprememb po mnenju SPD-ja niso prinesla. "V času od podpisa sporazuma je Pošta pripravila revizijo ocene tveganja, katere izsledki pa so sramotni, saj se je predvsem gledalo na stroške pri zagotavljanju boljših pogojev," opozarja Gržinič in dodaja, da je edini oprijemljiv izsledek revizije ukinitev že uvedenih dodatnih odmorov na najbolj zasedenih delovnih mestih in predlog uvedbe odmorov za aktivnost. Gržinič je ta del revizije označil kot žaljiv in dodal, da so tudi avtorji revizije sami izpostavili, da so ukrepi osredotočeni predvsem na stroške in prihranek.

Sorodna novica Se sistem, po katerem pismonoša v prostem času skrbi še za servis motornega kolesa, dokončno poslavlja?

Mopedi od zdaj priklenjeni ob zabojnike
Podobno o politiki iskanja prihrankov na vsakem koraku po mnenju sindikata priča tudi reševanje problematike mopedov. Kot smo že poročali, so morali pismonoše do zdaj sami skrbeti za gorivo ter skladiščenje in vzdrževanje mopedov Pošte Slovenije, za kar so prejemali pavšalni znesek, ki pa pogosto ni zadoščal za vse potrebe, zato so si pomagali z ljubiteljskimi vzdrževalci, ki delajo na črno. V SPD-ju so zahtevali, da bi morala Pošta Slovenije zaposlenim pokriti vse stroške vzdrževanja, a so v pošti tak predlog kmalu opustili, po mnenju Gržiniča tudi zaradi višjih stroškov vzdrževanja.

Na Pošti so se odločili, da bodo zato sami prevzeli vzdrževanje in skladiščenje mopedov, kar so v preteklih pozivih sindikata sicer zavračali z argumentom, da nimajo vse poslovalnice primernih prostorov za skladiščenje. Zdaj pa so zaposleni pismonoše prejeli nove označene verige in ključavnice za priklenitev mopedov na vprašljivo primerna mesta. V primeru ene izmed poslovalnic mora zaposleni tako moped prikleniti pod nadstrešek ob zabojnike za smeti. Gržinič se ob tem sprašuje, kako bo tak sistem hrambe mopedov učinkovit v zimskih temperaturah, in dodaja, da je najbolj nekorektno pri vsem, da so vodilni zaposlenim ta vprašljiv ukrep utemeljili s tem, da naj bi to zahteval sindikat, "kar sploh ne drži".