"Delavcev je premalo, dela je vedno več, razmere za delo pa so na nekaterih poštah popolnoma nesprejemljive. Blago za razvoz se skladišči v kurilnicah ali pa kar na prostem. V eni poslovalnici si delavci, kadar dežuje, blago izmenjajo pod nadstreškom bližnje bencinske črpalke, saj pošta nima pokritega skladišča …" razlaga Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev (SPD). V nekaterih enotah pa niso upoštevani niti osnovni z zakonom določeni standardi. "Na mestih, kjer bi morali delati trije, jih dela sedem ali več, nimajo stolov, nekje tudi ni ustreznih sanitarij. V Kopru po selitvi poslovalnice vodstvo razmišlja, da bi se pismonoše na raznos pošte v mesto vozili kar z avtobusom, kot bi bili leta 1970. Skratka, postali smo kot Amazon."

Gržinič ob tem dodaja, da so zaposleni čedalje nestrpnejši in bolj nezadovoljni. Štiri mesece po sprejetju stavkovnega sporazuma pa se bistvene spremembe niso zgodile. V SPD-ju tako Pošti očitajo, da krši stavkovni sporazum in jih, kot pravi Gržinič nočejo vključiti v odločanje pri nadaljnji centralizaciji poštarjev. Prav tako so želeli v SPD-ju v posebno skupino za izboljšanje razmer z vidika varnosti in zdravja pri delu kot predstavnico sindikata vključiti strokovnjakinjo s področja medicine dela Metodo Dodič-Fikfak, ki pa je odstopila, ko je, tako Gržinič, ocenila, da ne bo imela nobenega strokovnega vpliva na odločitve, saj na delodajalski strani za to ni bilo ustrezne volje.

V enem dnevu več kot 1.100 bolniških odsotnosti
Poleg slabih razmer za varstvo in zdravje pri delu pa so delavci Pošte Slovenije še naprej preobremenjeni, opozarjajo v SPD-ju. Nadurno delo je postala stalnica, nadur pa na Pošti kljub dogovoru niso ustrezno izplačevali, temveč jim priznali le višek ur. Na Pošti sicer že dalj časa skušajo zapolniti kadrovske vrzeli, tudi z oglaševanjem podjetja na sejmu zaposlovanja v Banjaluki, a visoke obremenitve ostajajo. Med drugim v letošnjem letu delavcem ni bilo omogočeno do konca julija izrabiti vseh dni lanskega dopusta. Gržinič ob tem opozarja, da preobremenjenost in slabe razmere za delo po nekaj časa neizbežno vodijo v bolezni ali poškodbe. "Nekaj časa lahko čezmerno delaš, potem pa se vsak zlomi." Na Pošti namreč že dalj časa opažajo tudi znatno visok delež bolniških odsotnosti. Tako je bilo sredi maja na bolniškem dopustu več kot 1.100 delavcev Pošte Slovenije.

Čeprav se spoprijemajo s kadrovsko preobremenitvijo, pomanjkanjem novih kadrov in bolniškimi odsotnostmi, pa na Pošti Slovenije dosledno izdajajo opomine zaposlenim, ki so po mnenju Gržiniča včasih popolnoma neupravičeni. Tako je en član sindikata pred kratkim dobil pisni opomin delodajalca, saj naj bi na motornih kolesih imel za en milimeter premalo profila na pnevmatikah, drugi pa ni poskrbel za popravilo motorja v določenem roku. Ob tem na SPD-ju poudarjajo, da se je to dogajalo v času, ko so urejali z delodajalcem eno izmed stavkovnih zahtev, in sicer drugačno pogodbeno ureditev izposoje motornih koles. Zdaj morajo delavci še vedno v prostem času skrbeti za popravilo službenih motorjev, za kar dobijo skromen pavšalni znesek, ki vseh stroškov popravila ne pokrije v celoti.

Opomin, ker zaradi bolečin ni želel opravljati nadur
Še zanimivejši je primer delavca, ki je prejel opomin, ker je po osmih urah dela odklonil nadaljnje delo, saj ga zaradi bolečin ni zmogel opraviti. Ko je obiskal zdravnika, pa mu je ta odkril zdravstveno težavo, zaradi katere bi moral že teden dni pred tem dogodkom na bolniški dopust, a kot nam je omenjeni delavec povedal, tega ni želel, saj ni želel dodatno obremeniti svojih sodelavcev v enoti, kjer že tako primanjkuje dovolj zaposlenih. "Saj ni težko oddelati za nekoga drugega in biti v službi uro ali dve dlje. En dan še gre, če pa delaš to vsak dan, pa ne gre več."

Delavec ima sicer že več let izkušenj na Pošti Slovenije in poudarja, da so razmere najslabše, odkar se je zaposlil. "Rad bi samo videl naše nadrejene, da enkrat opravijo tak teren. Nam pa potem kažejo neke številke, kako se tak teren lahko opravi v osmih urah. Naj ga nadrejeni opravi, pa mi dokaže, da je težava v nas. Bom potem rade volje tiho. Papir pač prenese vse in ti ljudje so dejansko izgubili stik z realnostjo. Radi bi nas imeli 12 ur dnevno na delu, plačali pa ne bi." Ob tem dodaja, da so nadrejeni tudi izjemno natančni pri obračunavanju odmorov. "Zadnjič sem si v službi samo naredil sendvič, da bi ga pojedel med potjo, pa mi je takoj nadrejeni zagrozil, da mi bo v evidenci odbil deset minut."

Prepričan je tudi, da bi bili lahko prihodki delavcev na Pošti višji. "Saj nismo neumni. Če pogledaš v torbo in sešteješ tiste cente za oglase, pisma in pošiljke, hitro vidiš, da svojo bruto plačo pokriješ v nekaj dneh." Tako pa so pismonoše v dveh desetletjih doživeli le nekaj skromnih povišanj prihodkov, "krčili pa so povsod, kjer se je krčiti dalo".

Pošta: Vlagamo vse napore v izvajanje dogovora
Pošto Slovenije smo prosili za komentar glede očitkov SPD-ja o kršitvi stavkovnega sporazuma, a so nam odgovorili le, da "v Pošti Slovenije vlagajo vse napore v to, da zagotovijo izvajanje dogovora o stavkovnih zahtevah, in pri tem sodelujejo z obema reprezentativnima sindikatoma, s katerima so omenjeni dogovor tudi podpisali". Tako smo ostali brez odgovora tudi na vprašanje, na koliko enotah imajo dovolj zaposlenih, da lahko delo v celoti opravijo v osmih urah.

Se bodo pa, kot smo izvedeli, s predstavniki sindikata srečali na še enem sestanku. "Predvsem pozivamo, da se nezakonitosti glede varstva pri delu in dopustov nehajo," poudarja Gržinič in dodaja, da so se obrnili tudi na politične stranke, za zdaj so jim naklonjenost za razpravo v državnem zboru o razmerah na Pošti Slovenije izkazale stranke SD, LMŠ, SNS in Levica.