Sorodna novica Odzivi iz vladnih strank: "Levica je držala figo v žepu"

Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da bi koalicija s sprejemom dopolnil povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora z nami," je dejal Mesec in dodal, da za Levico odslej sporazum ni več obvezujoč.

Odbor za zdravstvo je bil namreč po napovedi koalicije, da bo vložila dopolnila, prekinjen. A v Levici ugotavljajo, da je koalicija pokazala svoje nestrinjanje s predlogom Levice, ob čemer je Mesec poudaril zlasti namen solidarnostnega plačevanja zavarovanja.

Po besedah Mesca je vlada tako dokončno prekinila sodelovanje z Levico. Med drugim je omenil še spremembe dohodninske lestvice, ukinitev dodatka za delovno aktivnost ter proračun. Sporazum, ki so ga sklenili z vlado, tako po besedah Mesca za Levico ni več zavezujoč in so odslej v polni opoziciji.

Šarec: Vlada ne zapušča Levice, prej obratno

Premier Marjan Šarec je prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je lahko prej obratno. Še preden je koordinator Levice Mesec sporočil, da zanje sporazum o sodelovanju s koalicijo ni več obvezujoč, je Šarec v izjavi ponovil, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Vladni mandat želi dokončati, a brez kompromisov ne bo šlo, se zaveda.

Šarec je v izjavi ob robu odprtja pohištvenega sejma v Ljubljani tako dejal, da si sodelovanja z Levico ne želi prekiniti. Znova je obžaloval politiko ultimatov oziroma vsakokratnega zaostrovanja, saj ocenjuje, da se da v tišini in v nekem normalnem dialogu veliko narediti. "Je pa res, da bi od Levice tudi pričakoval nekaj več potrpežljivosti, kajti veliko projektov smo izvedli skupaj in tudi ti projekti, ki se že izvajajo, so tudi v sodelovanju z Levico. Niso pa vsi njihovi projekti izvedljivi na ta način, kot si oni zamišljajo," je povedal.

Poudaril je, da je LMŠ kot sredinska stranka pripravljena na kompromise in jih tudi sprejemajo. "Politika je pač kompromis, zlasti v demokraciji in zlasti pri manjšinski vladi," je dodal in spomnil, da ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že pretekle večinske vlade z manj partnerji niso bile sposobne izpeljati. "Potem si ne smemo nič očitati, če tej manjšinski vladi to ne bo uspelo," je dejal.

Vlada bo iskala podporo v opoziciji

Glede nadaljnjega delovanja manjšinske vlade, ki ostaja brez formalizirane podpore Levice, je dejal, da morajo tako ali tako iskati podporo zunaj koalicije za vsak projekt oz. za vsak zakon, ki ga sprejemajo. Ob tem bi se mu zdelo nenavadno, da Levica ne bi tudi v prihodnje podprla vladnih zakonov, s katerimi se bo strinjala. "Tam, kjer se stranke strinjajo s predlogi vlade, tam pričakujem, da jih bodo tako ali tako podprle, če mislijo, da je to dobro za državo. Tako da v tem trenutku ne vidim potrebe po podpisovanju sporazumov," je odgovoril premier na vprašanje o morebitnem podobnem povezovanju z NSi-jem. Proračunu bo potrebno podporo sicer zagotovila opozicijska stranka SNS, a Šarec, kot pravi, ne bi rekel, da je vlada odvisna od glasov le te stranke, "odvisni smo od glasov vseh poslancev".

Na vprašanje, ali bo vlada kljub razhodu z Levico končala mandat, pa je Šarec dejal, da je to "tako, kot bi me vprašali, ali me bo jutri povozil avtomobil". "To je težko vedeti, sam imam načrt, da ta vlada deluje do konca, ker ne vidim razloga, zakaj ne bi. Vlada je izpeljala kar nekaj zakonov, kar se mene tiče, deluje, sam je zagotovo ne bom rušil. Ko bo sprejet proračun, res ne bo nobenega razloga, da bi vlado rušili," je ocenil.

Koalicija vztrajala pri svojih dopolnilih

Sejo odbora za zdravstvo so prvič prekinili že kmalu po začetku, ko so koalicijski člani želeli odmor, ki so ga izkoristili za razpravo z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom o dopolnilih. Kot je po prekinitvi dejal poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič, so po vseh pogovorih koalicije, Levice in pristojnih ministrstev poiskali "skupni imenovalec", ki so ga še lahko vnesli v svoj predlog dopolnil, s katerim bi "hitreje prišli do dejanske ukinitve dopolnilnega zavarovanja in načrtovanja nadaljnjih ukrepov, ki jih je že napovedalo ministrstvo za zdravje".

Koalicija svojo podporo predlogu Levice tako zdaj pogojuje s sprejetjem njihovih devetih dopolnil, s katerimi po besedah Pavšiča ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajajo pavšalni prispevek.

Do takega načina postopanja koalicijskih strank je bil na seji izjemno oster koordinator Levice Luka Mesec, saj so v Levici koalicijske stranke k pripravi dopolnil pozivali en mesec. Da se tako poslanske skupine kot zakonodajnopravna služba DZ-ja opredelijo do dopolnil, potrebujejo več časa, je ocenil predsednik odbora in poslanec Levice Franc Trček.

Prekinitev obravnave predloga Levice

Člani odbora so tako z 11 glasovi za in nobenim proti izglasovali prekinitev obravnave predloga Levice. Kot je napovedal Trček, bodo člani odbora o nadaljevanju obravnave pravočasno obveščeni. Tako še ni jasno, kdaj se bo odbor na to temo znova sestal.

Zakonodajno-pravna služba je po hitrem pregledu dopolnil še pred prekinitvijo sicer opozorila na vprašanje dopustnosti dopolnil, saj da se dotikajo popolnoma novih vsebin, ki imajo naravo drugih zakonov.

Še v ponedeljek, ko je minister predstavnikom koalicije predstavil svoj predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obvezne pavšalne dajatve, ki bi se stekala na zavod za zdravstveno zavarovanje, je koalicija izrazila načelno podporo temu predlogu in je bilo pričakovati, da bo predlog Levice danes zavrnjen.

Mesec: Nehajmo se slepiti

Še pred zapletom na odboru za zdravstvo je potekala seja odbora DZ-ja za finance, na kateri pa članom odbora ni uspelo končati obravnave predloga novele zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerim bi v Levici nadomestili izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Zbiranje prispevkov za zdravstveno zavarovanje je nepravično, to je edini davek, ki ga vsi plačujemo v enakem znesku, je o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, kot je urejeno v Sloveniji, na odboru dejal poslanec Levice Luka Mesec. "Nehajmo se slepiti, to je davek. Če želimo do zdravstvenih storitev priti brez doplačila, ga moramo plačevati vsi," je opozoril.

Sorodna novica Šarec v želji po nadaljnjem sodelovanju Levico poziva, naj konča politiko ultimatov

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je anomalija v sistemu financiranja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je poudaril Mesec. Poslanci Levice bi ga zato ukinili, izpad prihodkov pa nadomestili z dajatvijo, ki bo po njihovih pojasnilih pravičnejša in splošna.

V predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost so tako zapisali zvišanje prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem 2021, ko bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpravili. In sicer bi zaposlenim zvišali prispevno stopnjo za eno odstotno točko, delodajalcem pa za 1,6 odstotne točke. Prav tako bi zvišali prispevno stopnjo za samozaposlene.

"Da jaz s svojimi 3.000 evri poslanske plače odštejem za dopolnilno zdravstveno zavarovanje enako kot upokojenka s 400 evri pokojnine, ni pravično," je k podpori predlogu novele zakona pozval Miha Kordiš (Levica).

Člani odbora za finance so odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer naklonjeni, a ne na način, kot ga predlagajo kolegi iz Levice. Kot je pojasnil Robert Pavšič (LMŠ), nasprotujejo predlaganemu zvišanju prispevkov tako za delodajalce kot delojemalce.

Predlog novele zakona bi podprli tudi v SNS-u, a kot je dejal poslanec te stranke Jani Ivanuša, analize OECD-ja kažejo, da so prispevki za socialno varnost v Sloveniji že zdaj previsoki.

Monika Gregorčič (SMC) je opozorila na izpad sredstev, do katerega bi prišlo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Vi bi to storili na tak način, da bi dodatno obremenili gospodarstvo, poleg tega pa še kapitalske dohodke," je očitala poslancem Levice. To je po njenem mnenju skregano z ekonomsko logiko.

Po predlogu novele zakona bi se sredstva za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije res povečala, vendar pa bi se hkrati zmanjšali prihodki državnega in občinskih proračunov. "Ne upošteva torej javnofinančne vzdržnosti, zato ga vlada ne podpira," je povedala Natalija Kovač Jereb s finančnega ministrstva.

Enako je dejal Tomaž Pliberšek z ministrstva za zdravje. "Nismo proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora pa biti ta premišljena in izvedena na način, da se bo upošteval tudi cilj javnofinančne vzdržnosti in uravnoteženosti državnega proračuna, ta predlog pa tega cilja ne upošteva," je dejal.

Predlogu novele zakona o prispevkih za socialno varnost se tako ne obeta zadostna podpora, vendar pa članom odbora razprave ni uspelo pripeljati do konca. Sejo so morali namreč prekiniti, saj se ob 14. uri začenja seja odbora DZ za zdravstvo, ki ima na dnevnem redu predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi Levica dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinila in ga prenesla v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Vložili 11.600 podpisov v podporo predlogov Levice

Levica in njeni podporniki so v DZ dopoldne prinesli nekaj več kot 11.600 podpisov v podporo ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pristojna parlamentarna odbora namreč prav danes odločata o predlogu Levice za ukinitev tega zavarovanja, a za zdaj kaže, da ne bodo uspešni. Podpise so zbirali na terenu in prek spleta.

"Če poslanci koalicije in tudi drugi ne želijo poslušati Levice, naj vsaj prisluhnejo glasu ljudi, ki so podpisali peticijo in si želijo odprave dopolnilnega zavarovanja," je v izjavi za medije tik pred tem, ko so podpise prinesli v DZ, pozval koalicijo vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Članica Levice Ana Štromajer je povedala, da so podpise zbirali predvsem zato, da vladi sporočijo, da so ljudje naklonjeni odpravi dopolnilnega zavarovanja. Zahtevali so, da se še letos sprejme zakon, ki ukinja položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da se več deset milijonov evrov, ki gredo po njihovih ocenah letno za komercialne zavarovalnice, nameni za javno zdravstvo in da se v zdravstveni sistem prispeva glede na gmotni in socialni položaj posameznika.

Zdravstvene zavarovalnice za celovito zdravstveno reformo

Zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica so zgolj iz medijev seznanjene s predlogom vlade za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pričakujejo pa, da jim bo to prineslo izpad določenega dela zbrane premije.

Vzajemna: Pomembna je kakovostna storitev, ne levi ali desni žep
Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v Vzajemni, predloga ministrstva še niso prejeli in so o predlaganih rešitvah seznanjeni le iz medijev, tako da jih za zdaj še težko komentirajo. Glede na težave v zdravstvu pa je po njihovem mnenju vsekakor nujna celovita zdravstvena reforma, ne le delne rešitve, kot je sprememba financiranja.

Ne glede na to, ali posameznik plača zavarovanje "iz levega ali iz desnega žepa", je za vsakogar, ki potrebuje zdravstveno oskrbo, najprej ključno, ali bo dobil potrebno in kakovostno storitev, so poudarili. Vzajemna se je sicer že pred leti osredotočila tudi na ponudbo drugih zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj in bo to opravljala še naprej, so še dodali v Vzajemni.

Triglav: Posegi v obsežne sisteme naj bodo izjemno premišljeni
V Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici so s predlogom idejnih rešitev seznanjeni iz medijev, zato njegovih podrobnosti in posledično učinkov na zdravstveni sistem, katerega del so tudi zdravstvene zavarovalnice, ne poznajo in ga zato ne morejo komentirati, so za tiskovno agencijo pojasnili v Triglavu.

Kot so že večkrat poudarili, morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, izjemno premišljeni. Treba je vzpostaviti dialog in v iskanje najprimernejših rešitev vključiti vse relevantne deležnike. Tovrstne spremembe morajo biti plod splošnega konsenza vseh deležnikov sistema, saj lahko drugače po opozorilu Triglava pride do nepopravljivih posledic tako za zdravstveni sistem kot posameznike.

Reforma zdravstvenega sistema je po njihovem mnenju nujna, saj zaradi demografskih sprememb sedanji sistem postavlja pod vprašaj dostopnost zdravstvenih storitev, standarde zdravljenja, ki so ponekod že danes problem, potrebujemo pa tudi boljši nadzor nad stroški, so še zapisali v zavarovalnici.

Adriatic: Razlike je za 27 milijonov evrov
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi zagotovo prinesla izpad določenega dela premije, ki jo zbere zavarovalnica Adriatic Slovenica, so prepričani v tej zavarovalnici. Kot so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo, že več kot 20 let ponujajo poleg dopolnilnega tudi različna dodatna zdravstvena zavarovanja, ki zavarovancu nudijo večjo finančno in zdravstveno varnost v času bolezni ali nezgod, saj se lahko nanašajo tudi na dodatne storitve, ki niso predmet obveznega zavarovanja. Trenutno ima z Adriatic Slovenico sklenjeno vsaj eno od takšnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj več kot 70.000 zavarovancev.

Predsednik Vzajemne Aleš Mikeln je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto povedal, da so lani vse tri zavarovalnice zbrale za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 524 milijonov evrov in za škode plačale 484 milijonov evrov. "Razlika je znašala 40 milijonov evrov. Ker smo plačali tudi 13 milijonov evrov davkov in prispevkov, je vsem trem ostalo 27 milijonov evrov," je pojasnil Mikeln.