Odbor za zadeve EU-ja je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.

Po besedah generalnega sekretarja SAB-a Jerneja Pavliča je glasovanje članov parlamentarnih odborov, ki sta predstavitev Mlinarjeve ocenila kot neustrezno, le izraz manjšinske vlade. Prepričan je, da je glasovanje v DZ-ju nekaj drugega, in v SAB-u so prepričani, da kandidatka lahko dobi podporo na plenarni seji in postane ministrica.

Mlinarjeva po zaslišanju pred parlamentarnima odboroma za EU in gospodarstvo, ki sta njeno predstavitev ocenila za neustrezno, izjav ni dajala. Pavlič je v pisnem odzivu zapisal: "V SAB-u smo predlagali najboljšo kandidatko za ta resor, osebo z znanjem in bruseljskimi izkušnjami. Mlinarjeva je zaslišanje opravila odlično, veliko bolje od nekaterih, ki so že bili ministri, in bi si zato zaslužila podporo pristojnih dveh odborov."

V stranki so po besedah Pavliča prepričani, da Mlinarjeva zaradi svojih izkušenj in tudi na podlagi današnjega nastopa lahko dobi podporo na plenarni seji ter postane ministrica. Ob tem je spomnil, da je opozicija v preteklosti že podprla njihove predloge, med njimi dvig odmernega odstotka za pokojnine in brezplačni javni prevoz za upokojence. "In Angelika Mlinar je nov dober predlog," je zapisal Pavlič, prepričan, da bi za Slovenijo kot ministrica lahko veliko naredila.

Evropska sredstva za razvoj Slovenije

Člani odborov so postavljali vprašanja od petih popoldne, Mlinarjeva pa je že tretja oseba, ki jo je Stranka Alenke Bratušek predlagala za ta položaj. Njena kandidatura je bila negotova, ker do včeraj ni imela slovenskega državljanstva, kar je tudi zaznamovalo razpravo.

Mlinarjeva je v uvodu skupne seje dveh parlamentarnih odborov dejala, da je Slovenija solidna na področju črpanja evropskih sredstev, se pa stvari lahko izboljšajo. "Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati," je napovedala.

Po njenih besedah so evropska sredstva pomemben vir financiranja razvoja Slovenije, "lahko rečemo, da za Slovenijo celo najpomembnejši".

Slovenija ima na voljo 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev, ta pa so usmerjena v ključna področja za doseganje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključenost. Konkretneje je izpostavila vlaganje v raziskave in razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, povečanje konkurenčnosti manjših in srednjih velikih podjetij ter regionalni in urbani razvoj.

Ko se pogovarjamo o uspešnosti črpanja evropskih sredstev, je treba po mnenju Mlinarjeve poleg številk pogledati tudi dinamiko črpanja. Primerjava med razpoložljivimi in počrpanimi sredstvi po njenih besedah kaže na počasnejši začetek črpanja, a podatki kažejo, da se trend izboljšuje. "Ni razlogov, da se ta trend ne bi nadaljeval ali celo izboljšal," je zatrdila.

Slovenija je po mnenju Mlinarjeve na tem področju solidna, se pa stvari lahko izboljšajo. "Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati," je dejala. V tem vidi tudi enega izmed največjih izzivov, in sicer je treba po njenem mnenju vse moči usmeriti v pospešitev izvajanja dejavnosti na terenu. "To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom," je dodala.

Mlinarjeva je sicer na seji izpostavila, da smo trenutno v obdobju, ko se zaključuje sedanja finančna perspektiva, hkrati pa se bo morala služba za kohezijo ukvarjati s pripravo novih programskih dokumentov, kar predstavlja dodatno obremenitev zaposlenih.

"To je resen izziv. Resen izziv bo tudi izplen pogajanj za finančni okvir 2021–2027. Ta proces sicer ni v pristojnosti vladne službe za evropsko kohezijsko politiko, a mora ta sodelovati pri oblikovanju prioritet, izid pa upravljati kar se da učinkovito."

V tem smislu se bo po besedah Mlinarjeve treba soočiti z odločitvijo o enem ali dveh operativnih programih. "Obe možnosti imata svoje pluse in minuse, za končno odločitev, ki ne bo zgolj strokovna, ampak tudi močno politična, pa bo treba najti moder in konstruktiven dialog z vsemi partnerji," je dodala.

Izpostavila je tudi, da je za službo za kohezijo značilna kadrovska nestabilnost, pri čemer je njen načrt, da bi jo organizira na način, ki bo uspešno sklenil to programsko obdobje in bo vzdržen za naslednjega.