Sorodna novica FSB: Strelski napad bi lahko bil povezan s Putinovo letno konferenco

Novinarska konferenca se je tokrat začela z vprašanji o podnebnih spremembah. Putin je poudaril, da so podnebne spremembe nov velik izziv za Rusijo, saj lahko povzročijo požare in uničujoče poplave, ob tem pa bi lahko ogrozile rusko Arktiko in mesta, zgrajena na območju permafrosta oz. večnega ledu, poroča Euronews.

Rusija se po njegovih besedah drži pariškega podnebnega sporazuma, a so po njegovem mnenju vzroki za podnebne spremembe še zmeraj neznani in nepredvidljivi.

Ruski predsednik je tudi izrazil pričakovanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump ostal na položaju, čeprav je predstavniški dom ameriškega kongresa izglasoval ustavno obtožbo proti njemu. Kot je dejal, ustavna obtožba temelji na izmišljenih očitkih proti Trumpu, poleg tega jo mora potrditi še senat, kjer imajo republikanci večino.

Rusija je ob tem z ZDA pripravljena skleniti nov sporazum Start o jedrski razorožitvi. "Mi smo dali svoje predloge," je poudaril in dodal, da niso prejeli nobenega odgovora nanje. Ponovil je, da je Rusija tudi pripravljena podaljšati sedanji sporazum.

Putin vesel "zbliževanja" z Belorusijo

Ruski predsednik je dejal, da je "zelo vesel zbliževanja z Belorusijo". Po njegovem mnenju bi bilo sicer zmotno hiteti in določati datume za vzpostavitev unije. Rusija in Belorusija sta leta 1997 podpisali sporazum o uniji, ki je predvideval tesne politične, gospodarske in vojaške vezi, vendar ni predvideval oblikovanja skupne države.

Kremelj je pred kratkim okrepil pritisk na sosednjo državo z desetimi milijoni prebivalcev. Dvignili so cene energije in znižali subvencije. Nekateri v Belorusiji se bojijo, da bi novi sporazumi lahko utrli pot do popolne združitve obeh držav, kot se je zgodilo ob ruski aneksiji ukrajinskega Krimskega polotoka leta 2014.

Putin nasprotuje reviziji sporazuma iz Minska

Ruskega predsednika skrbijo izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o možnosti revizije sporazuma iz Minska za končanje vojne in normalizacijo odnosov na vzhodu Ukrajine. "Sporazum iz Minska je vse, kar imamo. Če ga začnemo revidirati, bomo obstali v zastoju," je dejal Putin in opozoril na to, da Ukrajina potrebuje neposredni dialog z oblastmi na vzhodu Ukrajine, a oblasti v Kijevu tega ne želijo.

Zatrdil je tudi, da v Donecku ni tujih vojakov, so pa po njegovih besedah na obeh straneh tudi plačanci. Tranzit plina čez Ukrajino pa želi Rusija obdržati tudi po začetku delovanja novih plinovodov Severni tok, Severni tok 2 in Turški tok, ki bodo obšli Ukrajino.

Večji izvoz žit in posodobitev industrijske tehnologije

Navedel je gospodarske dosežke v 20 letih vodenja Rusije. Država je v tem času prehitela ZDA in Kanado ter postala največji izvoznik žita, medtem ko je bila nekdanja Sovjetska zveza močno odvisna od uvoza tega produkta. Poudaril je tudi tehnološko posodobitev, saj je tri četrtine opreme v industrije mlajše od 12 let. Rusija je v 20 letih zgradila tri nova letališča, 12 železniških postaj in podvojila število pomembnih avtocest.

Rusko gospodarstvo je sicer doživelo velik dvojni udarec ob padcu cen nafte in sankcijah zahodnih držav po ruski priključitvi Krima leta 2014. Po dveh letih stagnacije med letoma 2015 in 2017 rusko gospodarstvo zadnji dve leti znova počasi raste.

Izključitev ruskih športnikov nepravična

Komentiral je tudi odločitev Svetovne protidopinške agencije WADA o izključitvi ruskih športnikov z velikih športnih tekmovanj, češ da je nepravična in v nasprotju z zdravo pametjo. Zaradi uživanja poživil bi morali namreč kaznovati posameznike, ne pa da zaradi tega trpijo vsi športniki.

Izrazil je tudi nasprotovanje temu, da bi posmrtne ostanke nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iljiča Lenina prekopali iz njegovega mavzoleja na moskovskem Rdečem trgu, vsaj dokler so že živi ljudje, ki svojo usodo povezujejo z določenimi dosežki iz obdobja Sovjetske zveze.

Letos je potekala že 15. Putinova letna novinarska konferenca, zanjo pa se je letos akreditiralo rekordnih 1.895 novinarjev. Prvo letno novinarsko konferenco je Putin imel leta 2001, na njej je bilo 500 novinarjev in je bila najkrajša doslej, saj je trajala uro in 35 minut. Od leta 2004 so bile vse daljše od treh ur, najdlje pa je Putin na vprašanja novinarjev odgovarjal leta 2008 – štiri ure in 40 minut, navaja ruska tiskovna agencija Tass. Letošnja konferenca je trajala dobre štiri ure.