"Ko neki pojav v kulturi zaznamuje 100 let od nastanka, takoj pomislimo na nekaj čvrstega, trdnega, na neki objekt, arhitekturo, institucijo. Zagotovo ne na revijo o umetnosti, še posebej ne v današnjem času, ko je prostor za razmišljanje in dokumentiranje umetnosti skrčen na minimum," je ob bližnji 100. obletnici izida prve številke dejal Janez Janša, direktor zavoda Maska, ki danes bdi nad revijo. Sozaložnik in mednarodni distributer Maske pa je danes britanski založnik Intellect Ltd. iz Bristola.

V letu 2020 bodo izšle kar tri 200. številke Maske, ki bodo označene kot 200 a, 200 b in 200 c. Vsebine teh izdaj bodo neposredno povezane s številnimi predavanji in debatami, ki se bodo zvrstile v letu.

Sprehod skozi stoletje obstoja Maske
Prvi urednik revije je bil igralec, režiser in kulturni aktivist Rade Pregarc, v začetkih pa je bila vsebinsko osredotočena na aktualno umetniško in kulturno prakso doma in v tujini. V dobrem letu dni je izšlo osem številk, nato pa je publikacija ugasnila.

Nato jo je le 1985 znova obudila Zveza kulturnih organizacij, urednikovanje pa sta prevzela pisatelj in dramatik Peter Božič ter pisatelj Tone Peršak, tedaj predavatelj na AGRFT-ju. Začetni namen tedanjih ustanoviteljev je bil ponujati didaktično snov ljubiteljem gledališča. V začetku 90. let so izšle tudi štiri številke mednarodne gledališke revije Euromaske v angleščini, ki sta jo urejala Dragan Klaić in Dušan Jovanović.

Urednikovanje Maske je kmalu za tem prešlo v roke Maje Breznik in Irene Štaudohar, ki sta popolnoma prenovili vsebinski profil in politiko revije ter jo poimenovali Maska z jasnim navezovanjem na progresivnost prve Maske, je povedal Janša. Leta 1993 sta Polona Mertelj in Irena Štaudohar ustanovili zavod, ki je postal tudi založnik revije.

Zavod in revija Maska sta se leta 1998 znova znašla na prelomu, saj je ustanoviteljstvo tedaj prevzelo sedem zainteresiranih kulturnih delavcev. Odgovorni urednik je postal umetnik Emil Hrvatin, danes znan kot Janez Janša. Štiri leta pozneje je Maska postala dvojezična revija, saj je izhajala tudi v angleščini. Od leta 2006 so mesto odgovorne urednice zasedale Katja Praznik, Maja Murnik, Amelia Kraigher, Andreja Kopač, aktualni urednici revije pa sta Pia Brezavšček in Alja Lobnik.

Z umetnostjo in mislijo prebijati meje mogočega
"V boju za institucionalno avtonomijo se je Maska vselej upirala normativiranju, standardiziranju in indeksiranju. Njeno geslo je z umetnostjo in mislijo prebijati meje mogočega," poudarja Janša glede revije, ki ni nikoli imela trdne institucionalne zaslombe in tudi danes je njen založnik prekerna nevladna organizacija Maska. Kot še pove Janša, so se skozi Masko, najprej revijo, potem tudi založniško in produkcijsko hišo, "izoblikovale generacije piscev, urednikov, oblikovalcev, prevajalcev, lektorjev in drugih sodelavcev, ki so iskali in izoblikovali jezik, s katerim je mogoče zapopasti tudi najbolj drzne umetniške pojave".

Simpozij v duhu okroglega jubileja
Med 9. in 13. septembrom 2020 bodo kot osrednji dogodek zaznamovanja jubileja organizirali simpozij, na katerem bodo svoje aktualne raziskave predstavili mednarodno uveljavljeni raziskovalci sodobnih umetnosti, med njimi številni nekdanji in sedanji sodelavci Maske iz Slovenije in širše regije. Premierno bodo predstavili tudi projekt Mateje Bučar, kot si ga je zamislila že leta 2006 ob izidu 100. številke revije.

Ob izidu te 100. številke so v letu 2006 v Moderni galeriji pripravili razstavo 48 zamisli projektov, ki naj bi jih ustvarjalci naredili leta 2023, ko bi po tedanjih predvidevanjih izšla 200. Maska. "Tempo izhajanja se je medtem spremenil, 200. številka bo izšla že v letu 2020. Razstavo uresničenih del pa bomo v MSUM+ kljub temu pripravili leta 2023, kot je bilo predvideno. Do takrat bomo vsako leto realizirali en ali dva projekta," je še napovedal direktor zavoda Maska Janez Janša.