Sprememba prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena.

Ni nujno, da bomo zato knjige kupovali po nižji ceni
Nižja stopnja DDV-ja se bo obračunavala od dobav in izposoje knjig, časopisov in periodičnih publikacij. Glede na to, da se cene izdelkov prosto oblikujejo na trgu, pa bo od poslovne politike vseh v dobavni verigi odvisno, ali bodo njihove prodajne cene tudi dejansko znižali in s tem ugodnost nižje stopnje DDV-ja prenesli na končnega potrošnika ali bodo razliko v višini nižjega davka zadržali zase. Namen nižjih stopenj DDV-ja je sicer prva možnost.

Boj "zaničnikov"
Nižja stopnja DDV-ja prihaja več kot desetletje po pobudi za ničelno stopnjo davka na knjigo, ki jo med drugim zagovarjata umetnik Andrej Rozman - Roza in založnik Rok Zavrtanik. Založba Sanje, ki jo Zavrtanik vodi, je leta 2006 s tem namenom spodbudila tudi peticijo. Po njegovih besedah se je takrat govorilo o uvedbi najvišje stopnje DDV-ja, kar "bi bila katastrofa za že tako ogroženo področje v Sloveniji".

"Takrat sem se precej poglabljal v raziskave po svetu in vse nedvoumno govorijo o tem, da vsak odstotek znižanja davka pozitivno vpliva na trende, naklado, cene in s tem na bralno kulturo v nekem kulturnem okolju. Če nas zanima uveljavljanje literature in branja in s tem informiranost in izobraženost posameznikov, potem nas mora absolutno zanimati zniževanje davčne stopnje na knjigo in tudi druge tiskane medije, še posebej v jeziku, ki nima predpostavk, da bi bil lahko v razmerah, kakršne danes vladajo na Zahodu, sploh poslovno uspešen, kaj šele konkurenčen. Tako da je skrajni čas, da se je to zgodilo," je komentiral Zavrtanik.

(Pre)visok davek je oblika cenzure?
"Tu bi si dovolil tudi izjavo, ki ni samo moja, ampak je splošno znana, da je davek na knjigo oziroma na medije prikrita oblika cenzure v družbi, zato ker omejuje branje in dostopnost branja in je to eden od načinov, da jih z ignoranco ali tržnimi pravili in zakonodajo uničuješ. In slovenska knjiga je precej na kolenih," je dodal Zavrtanik.

Po njegovem mnenju je zelo dobra novica, da bo nižja stopnja DDV-ja veljala tudi za elektronsko in zvočno knjigo, ki sta v Sloveniji še v povojih. Sicer pa meni, da zgodbe s tem še ni konec: "Če želimo slovensko knjigo zaščititi in če jo želimo imeti in če ne želimo, da nas bodo prevzeli, recimo Američani ali Kitajci, potem bo vlada morala razmišljati tudi še o dodatnih ukrepih, kot je, da bi knjižnično nadomestilo, ki trenutno velja za avtorje in prevajalce, veljalo tudi za založnike kot soavtorje."

Roza je podobnega mnenja: "Če se nam jezikovna identiteta, na podlagi katere sebe razumemo kot narod, ki se je organiziral v državo, ne zdi vredna, da bi jo ohranjali in razvijali, lahko svoj jezik obravnavamo tržno. V tem primeru bo ta jezik vse bolj zaostajal za jeziki, ki pokrivajo večje trge, v njem bo še naprej premalo kakovostne popularne produkcije, ki bi v ljudeh zbujala veselje do lastne jezikovne identitete, še rajši bodo govorili tuje jezike, molčali v svojem in se počutili manjvredne od pripadnikov večjih jezikovnih skupnosti."

Da knjige in tiskani mediji niso navaden posel, ampak predstavljajo hrbtenico intelektualnega življenja neke družbe, njihovo propadanje pa pomeni tudi postopno usihanje družbenih potencialov, erozijo kohezivnih sil in ne nazadnje zaton demokratičnih vrednot, so založniki ter z njimi povezana društva in organizacije aprila zapisali v javnem pozivu.

Kako ljudi (spet) pripraviti do branja?
Direktor za področje marketinga in prodaje pri Večeru Miha Klančar ocenjuje, da so slabe razmere na tem področju predvsem odraz radikalno spremenjenih bralnih navad in s tem posledično padanja naklad, padanja finančne moči založniških hiš in posledično zmanjševanja števila zaposlenih avtorjev in novinarjev, slabitev njihovega finančnega položaja ter slabitev finančnega položaja vseh, ki s temi založniškimi hišami sodelujejo, ter izrazito neugodne davčne ureditve. Tu pa so še "izjemno velike asimetrije alokacije oglasnih prihodkov med različnimi mediji".

Z uvedbo nižjega DDV-ja se založniške hiše po Klančarjevih navedbah zavezujejo, da bodo sredstva uporabljena strogo namensko – za plačevanje dela avtorjev ter vlaganje v produkcijo zahtevnejših žanrov in v dodaten digitalni razvoj hiš. Je pa podobno kot Zavrtanik prepričan, da ta ukrep ne rešuje problemov dolgoročno.

Na strani ničelne stopnje tudi Jak
Tudi na Javni agenciji za knjigo RS (Jak) zagovarjajo, da bi knjige morale biti iz DDV-ja popolnoma izločene, ker je "nespametno obdavčiti tiskano besedo v tako majhni jezikovni skupnosti, kot je slovenska". Kljub temu pa znižanje DDV-ja na pet odstotkov razumejo kot pomemben korak, ki bo pripomogel k pestrejši ponudbi knjig in časopisov v slovenskem jeziku ter k njihovi večji dostopnosti, pa tudi k bolj vzdržnim poslovnim modelom za ustvarjalce in ponudnike oziroma distributerje. "Učinek nižjega DDV-ja se bo v praksi šele pokazal, zagotovo bodo različni izdajatelji različno uporabili sredstva znižanega DDV-ja, v povprečju bi bil lahko viden tudi pozitiven vpliv na oblikovanje cen," so zapisali na Jaku.