Iran odločitvi ne pripisuje večjega pomena in jo je označil za "pasivno dejanje", je pa pripravljen razmisliti o kakršnemkoli konstruktivnem predlogu za rešitev sporazuma.

"Islamska republika Iran je, kot je bila vedno, povsem pripravljena podpreti vsakršno dobronamerno in konstruktivno prizadevanje za rešitev tega pomembnega mednarodnega dogovora," so zapisali na spletni strani iranskega zunanjega ministrstva.

Medtem se evropski poslanci v Strassbourgu strinjajo, da je ob trenutnih napetostih med ZDA in Iranom jedrski sporazum z Iranom ključno ohraniti, EU pa mora v regiji imeti aktivnejšo vlogo.

"V času napetosti je še pomembneje vztrajati pri obveznostih, ki ohranjajo stabilnost. Zato EU vztraja pri ohranitvi iranskega jedrskega sporazuma. Zaradi tega sporazuma Iran danes ni jedrska sila," je na razpravi poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Dodal je, da ne vidi alternative temu sporazumu, o katerem so se dogovarjali deset let in je zelo kompleksen. "Če nam ga ne uspe ohraniti, ima to lahko posledice za stabilnost in varnost v regiji," je opozoril Borrell. Poudaril je še, da je trajna rešitev te krize lahko le regionalna.

Trojica o kršitvah sporazuma

Nemčija, Francija in Velika Britanija so leta 2015 skupaj z ZDA, Rusijo in Kitajsko z Iranom sklenile sporazum, po katerem se je ta odpovedal dejavnostim za razvoj jedrskega orožja v zameno za ukinitev nekaterih gospodarskih sankcij.

Potem ko so ZDA od sporazuma odstopile in vnovič uvedle sankcije proti Iranu, je tudi Teheran postopoma obnovil dejavnosti bogatenja urana. Po več korakih v tej smeri je na začetku leta celo naznanil, da ne bo več spoštoval jedrskega dogovora, saj ocenjuje, da ga ta ne zavezuje več.

Sorodna novica V Iranu zaradi sestrelitve letala aretirali več ljudi

Trojica evropskih držav je zdaj zatrdila, da na podlagi teh dejanj Irana, ki ne izpolnjuje več obveznosti iz sporazuma, nimajo druge izbire kot sprožitev omenjenega mehanizma. "Vse močnejših kršitev jedrskega sporazuma nismo več mogli dopustiti brez odgovora," je v Berlinu pojasnil zunanji minister Heiko Maas. Cilj naj bi bil ohraniti sporazum in znotraj njega poiskati diplomatsko rešitev. "Tega se bomo lotili skupaj z vsemi partnerji sporazuma. Pozivamo Iran, naj konstruktivno sodeluje v pogajalskem procesu, ki se začenja," je dodal.

Vse tri države so ob tem v izjavi znova izrazile zavezanost sporazumu in dodale, da se ne bodo pridružile "kampanji maksimalnega pritiska na Iran", ki jo vodi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi dve podpisnici sporazuma sta Kitajska in Rusija.

Moskva: Nepremišljena poteza

Na odločitev evropskih držav so se odzvali tudi v Moskvi in jo označili za nepremišljeno potezo, ki bo ustvarila nove napetosti. Rusko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da ne vidijo razlogov za tako potezo. "Mehanizem za reševanje sporov je bil vzpostavljen za povsem druge namene," so zapisali.

"Razlogi, da se sporazum ne izvaja, so znani in niso povezani z Iranom," so še opozorili v Moskvi ter prst uperili v ZDA in odločitev Trumpa, da se enostransko umakne iz sporazuma. So se pa tudi v Moskvi zavzeli za ohranitev sporazuma.

Pri mehanizmu za reševanje sporov gre sicer za kompleksen in dolgotrajen postopek, ki lahko traja več mesecev. Na koncu lahko privede do vnovičnega glasovanja o odpravljenih sankcijah v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov.

Kot so sporočili v Bruslju, bo nad postopkom bedel visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki pričakuje, da bosta obe strani k njemu pristopili v dobri veri. Ohranitev jedrskega sporazuma je bolj pomembna kot kadar koli, so prek Twitterja še sporočili iz Borrellovega urada.