Predstavnik sodne veje oblasti v državi Golamhosein Esmaili je dejal, da so nekaj ljudi prijeli v okviru preiskave nesreče, ki je zahtevala 176 življenj. Podrobnosti ni zaupal.
Predsednik Rohani pa je dejal, da bo preiskavo vodilo posebno sodišče in da krivec za tragedijo ne more biti en sam človek, tisti, ki je izstrelil raketo.

"Krivec ne more biti en sam"

"To je neopravičljiva napaka. Krivec za letalsko nesrečo ne more biti en sam. Dejstvo, da so iranske oborožene sile priznale napako, je šele prvi korak v pravo smer. Ljudem moramo zagotoviti, da se kaj takega ne bo več zgodilo," je dejal in dodal, da je njegova vlada odgovorna za Irance in vse druge, ki so umrli v letalski nesreči.

Sorodna novica Evropska trojica želi s sporom dogovor ohraniti pri življenju

Na povabilo Irana bo pri preiskavi sestrelitve ukrajinskega letala sodelovala tudi Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), ki bo na območje napotila svoje strokovnjake. Kanadski premier Justin Trudeau je medtem opozoril, da bi bilo 176 ljudi na krovu letala še živih, če ne bi prišlo do stopnjevanja napetosti v regiji.

Napetosti med ZDA in Iranom so se izjemno zaostrile po 3. januarju, ko so ZDA v napadu z brezpilotnim letalom blizu Bagdada ubile vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija. Iran se je odzval z raketnim obstreljevanjem dveh vojaških oporišč v Iraku, kjer so nameščeni ameriški in drugi tuji vojaki. Žrtev ni bilo. Le nekaj ur pozneje je enota iranske revolucionarne garde nenamerno sestrelila letalo družbe Ukraine International Airlines, ki naj bi se približalo vojaškemu območju. To so oblasti sprva zanikale, po več dneh pa v soboto le priznale. Kot je zatrdil tiskovni predstavnik vlade, so to storili, takoj ko je predsednik Rohani od sveta za nacionalno varnost prejel podrobnosti o incidentu.

Teheran k preiskavi povabil tujce

Preiskavo vodi Iran, ki pa je k njej povabil tudi več tujih ekip strokovnjakov. Nazadnje se je s tovrstnim povabilom obrnil na ICAO s sedežem v Kanadi, ki je v ponedeljek že sporočila, da bo v Iran poslala tehnične strokovnjake, ki bodo svetovali in opazovali preiskavo. Med 176 ljudmi na krovu letala, ki so vsi umrli, je bilo glede na podatke Ottawe 57 kanadskih državljanov. "Če ne bi bilo napetosti, če v zadnjem času ne bi prišlo do stopnjevanja v regiji, bi bili ti Kanadčani zdajle doma s svojimi družinami," je dejal kanadski premier Trudeau.

Kot je dodal, je mednarodna skupnost zelo jasna pri poudarjanju, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja, je pa treba tudi nadzorovati napetosti v regiji, ki jih povzročajo tudi dejanja ZDA. Ponovil je še, da mora Iran prevzeti "polno odgovornost".

Strmoglavljenje je bil velik udarec za iransko skupnost v Kanadi, ki je dom največji iranski diaspori v Severni Ameriki. Glede na zadnje štetje je leta 2016 v državi živelo 210.000 kanadskih državljanov iranskega rodu.

Med preostalimi žrtvami je bilo največ Irancev, med tujimi državljani pa so bile žrtve med drugim še iz Velike Britanije, Ukrajine, Švedske in Afganistana. Z zadnjimi je Kanada oblikovala posebno skupino, ki se skupaj usklajuje glede morebitnih zahtev po odškodnini. Predstavniki sodelujočih držav se bodo prvič sešli v četrtek v Londonu.

Protesti se nadaljujejo

V Iranu se medtem tretji dan nadaljujejo protesti zaradi sestrelitve ukrajinskega letala, na katerih protestniki oblasti obtožujejo prikrivanja sestrelitve in zahtevajo odstop odgovornih. Zborovanja potekajo v več mestih, med drugim v Teheranu na eni od univerz, v Sanandadžu v Kurdistanu in Ispahanu. Protestniki vzklikajo slogane proti oblastem, tudi verskim.
K protestom so na družbenih omrežjih pozvali tudi v sredo in četrtek. Teheranska policija je sporočila, da imajo navodila, da naj bodo v odzivu zadržani, medtem ko je bilo na ulicah videti protiizgredniško policijo.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je Teheran obtožil, da želi z vsemi sredstvi končati proteste. Zagotovil je, da ZDA stojijo ob strani protestnikom "pri njihovih pozivih k svobodi in pravici ter upravičeni jezi" do njihovih voditeljev.