Predsednik republike Borut Pahor bo v sredo dopoldne verjetno opravil prve neformalne pogovore v povezavi z njegovimi ravnanji po odstopu predsednika vlade. Predsednik Pahor, ki se je v ponedeljek udeležil komemorativne slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz – Birkenau, je seznanjen s političnimi razmerami v domovini. V torek popoldne se bo z redno linijo prek Varšave vrnil v Slovenijo, so sporočili iz urada predsednika republike.

V oddaji Odmevi so zvečer gostovali predsedniki šestih parlamentarnih strank. Manjkali so trije - Šarec, ki ni želel dodatno pojasnjevati svoje odločitve, pa tudi prvaka SDS in NSi, Janez Janša in Matej Tonin. Oba sta zatrdila, da bosta dosegljiva za medije, ko bodo o razmerah odločali organi njunih strank, torej v prihodnjih dneh. Celoten pogovor Tanje Starič s prvaki strank si lahko ogledate v spodnjem videu.

Izvršilni odbor NSi-ja je na večerni seji ustanovil volilni štab in takoj pričel s postopki evidentiranja kandidatov za parlamentarne volitve, so zapisali na strankinem Twitterju. Tonin je sicer že čez dan v prvem odzivu na odstop dejal, da so najboljša možnost predčasne volitve. Napovedal je tudi, da bo izvršilnemu odboru predlagal, da v teh okoliščinah ni smiselno oblikovati nove koalicije. Tako kaže, da je izvršilni odbor Toninovemu predlogu sledil. Kljub temu pa možnosti pogovorov o novi koaliciji, če bi bili k njim povabljeni, ne zavračajo.

Šarec: Pričakovanj ne morem izpolniti

"S 13 poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta trenutek ne morem izpolniti. Lahko pa jih izpolnim po volitvah," je dopoldne ob napovedi odstopa dejal premier Šarec in dodal, da se bo pred prihajajočimi volitvami pripravljen pogovarjati z vsemi, ki jih to zanima.

Sorodna novica "Zdaj so na potezi novi, politično nepreizkušeni predsedniki strank"

Že zdaj pa sta se za sodelovanje dogovorila s prvim možem SMC-ja Zdravkom Počivalškom. "Stranki SMC ponujam partnerstvo, ponujam ga tudi lokalnim listam in iniciativam, ki bodo zainteresirane z menoj oditi na volitve," je dejal. Počivalšku je predlagal, da v prvi fazi podpišejo sporazum, ne pa – za zdaj – tudi združijo strank. Šarec namreč meni, da je SMC s Počivalškom dobil bolj operativnega predsednika, poroča STA. "Ponudba je resna, situacija je drugačna kot na evropskih volitvah. Če se bo Počivalšek odločil za to pot, bom vesel. Če ne, pač ne."

Pravi, da se zaveda, da se bo zdaj začela oblikovati nova vlada, a bi bilo po njegovih besedah tako do državljanov kot do samih sebe najbolj pošteno, "da gredo na predčasne volitve". "Ljudje nam bodo povedali, ali nam zaupajo. To bi bilo najbolj demokratično in pošteno. Razne kuhinje, ki zdaj potekajo, mi ne dišijo, in stranke LMŠ tam ne bo," je zatrdil Šarec. "Nikoli nisem dal veliko na ankete. Vladi kažejo 50-odstotno podporo, vendar ne morem vedeti, ali je to prava podpora ali ne," razmišlja.

"Ta vlada je doslej zelo uspešno prekrmarila mnoge čeri," je poudaril. "Ko hodim po terenu in dobivam pisma državljanov, pa mi sporočajo mnoge težave." Vlada s temi partnerji pa ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih ali strukturnih reform. Sicer je želel delati še nekaj časa, a mu je po tehtnem, racionalnem razmisleku postalo jasno, da so rešitve samo predčasne volitve. "To sem večkrat omenil tudi v svoji stranki. Seveda smo govorili o teh zadevah. Tudi Brane Golubović in Jerca Korče kot vodilna v poslanski skupini ne zmoreta več toliko napora, kot ga je bilo vloženega za vsako rutinsko zadevo," je dodal. "Dalo mi je misliti tudi to, da je bil pri proračunu, resoluciji o varnosti, potrjevanju ministrice, sklenjen nenačelni pakt Levice in SDS-a. To me je navdalo z dvomom o možnosti prihodnjega sodelovanja. Ne moremo biti odvisni od tega, kdaj se bo kdo vzdržal, kdaj bo kdo prisoten na seji."

Počivalšek: Odstop ne pomeni nujno volitev

Zdravko Počivalšek, prvi mož SMC-ja, je v izjavi za javnost dejal, da je "slutil, da se bo nekaj takega zgodilo, glede na vse to, kar smo v zadnjem obdobju doživeli". Odstop predsednika vlade še ne pomeni nujno tudi potrebe po novih volitvah. Prepričan je, da so bile razmere v Sloveniji zadnje čase stabilne in bi jih "lahko izkoristili naprej". Dodal je, da je pripravljen na sodelovanje, tako, da bo to dobro za državo, ni pa želel potrditi konkretnega sodelovanja s Šarcem, kar je sicer premier omenil ob napovedi odstopa.

Počivalšek je na vprašanje, ali bodo stranke skušale oblikovati novo vlado, morda pod vodstvom Janeza Janše (SDS) ali Mateja Tonina (NSi) dejal, da njegova stranka "ne misli iti ne levo, ne desno in ne nazaj, ampak naprej", je pa pripravljena na sodelovanje. "Mi bomo naredili vse, kar bo dobro za Slovenijo," je dejal.

Sorodna novica Odzivi na odstop Šarca, kaj sledi?

Židan: Najlažje je oditi

Šarčev odstop je v koaliciji očitno povzročil precej razburjenja. Medtem ko je Počivalšek zatrdil, da je bil o odstopu pravočasno obveščen, je predsednik SD-ja in državnega zbora Dejan Židan kritično dodal, da so partnerji o tem izvedeli iz medijev. "Najlažje je oditi in pustiti pomembne projekte nedokončane. Nikoli nismo trdili, da je manjšinska vlada neoperativna," je povedal in dodal, da so v SD-ju sedanjo vlado podpirali, tudi ko so bili težki trenutki. In tukaj je po njegovih besedah razlika "med strankami, ki se zavedamo, kaj je naša odgovornost, in ne odstopimo, ko je breme pretežko", in drugimi.

"Mi smo stranka, ki verjame v solidarne, socialne, leve vrednote. Ne želimo iskati bližnjic," je poudaril in zagotovil, da ne gredo v vlado z Janezom Janšo.

Kot predsednik DZ-ja pa je povedal tudi nekaj o časovnici, ki bi lahko sledila: "Če pride odstop premierja še danes v DZ, se lahko poslanci s tem seznanijo v sredo in potem začnejo teči roki. Predčasne volitve bi bile lahko v drugi polovici aprila." Po njegovih besedah mora imeti novi predsednik vlade mandat ljudi, zato se zavzema za predčasne volitve.

A. Pivec: Počutimo se pripravljeni na predčasne volitve

Tudi v DeSUS-u so po besedah nove predsednice Aleksandre Pivec pripravljeni na predčasne volitve. O sestavi drugačne koalicije še ni želela govoriti, saj se mora najprej pogovoriti z drugimi v stranki. "Ne želim nobenega soliranja znotraj stranke. Vendarle mislim, da bomo dali takšno odločitev, ki bo primerna za stranko, ne zame osebno," je dejala. Jih je pa Šarčeva poteza resnično presenetila in z njo pred tem ni bila seznanjena.

A. Bratušek: Šarec je izbral politično nestabilno pot

Tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek je razočarana, da so za odstop izvedeli iz medijev. "Šarec je izbral politično nestabilno pot predčasnih volitev, ki ljudem ne bo pomagala," je prepričana. Dodaja, da so že pri sestavljanju manjšinske vlade opozarjali, da bo treba veliko usklajevanj. Ker bo to leto ključno za ukrepe na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, si v stranki želijo, da bi čim prej dobili stabilno vlado, ki bo znala delati kot tim. "To smo pri tej vladi na žalost pogrešali."

Janša: Daleč najverjetnejše predčasne volitve

V SDS-u bodo proučili položaj, je napovedal predsednik stranke Janez Janša. "So pa seveda po tem odstopu predsednika vlade, ki ga toplo pozdravljamo, daleč najverjetnejše predčasne volitve," je dejal. "S tem je pred nami tudi neki čas, ko se bo politika ukvarjala sama s sabo, in v SDS-u predlagamo, da tudi ta čas ni povsem izgubljen. Vabimo na pogovor vse, da tudi v tem času – do druge polovice aprila, ko bodo verjetno volitve – izkoristimo za to, da sprejmemo nekaj nujno potrebnih zakonov, ki jih Slovenija čaka že leta ali desetletja."

Omenil je demografski sklad, skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, javna naročila. "Morda bomo te zakone v času, ko pač vlade ni, lažje sprejeli in se bodo tisti, ki so doslej te zakone zavračali ali pa zavračali same pogovore, pripravljeni pogovarjati. Tudi zato, ker bodo volivci v tem času mogoče bolj senzibilni," je razmišljal.

Mesec: Ta koalicija ni imela več nobenega smisla

"Ta koalicija ni imela več nobenega smisla, saj se je ukvarjala le še z medsebojnim komolčenjem in kadrovskim kupčkanjem. Zato je prav, da je premier Šarec s predčasnim odstopom ponudil možnost, da se lahko oblikuje koalicija, ki bo ključne izzive prihodnosti zmožna ne le napisati, ampak predvsem izvesti," je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Z desnimi strankami se ne nameravajo pogovarjati o sodelovanju. Bi pa sodelovali v novi vladi, če bi bila pripravljena na ključne izzive – popravo pokojnin, dolgotrajno oskrbo, gradnjo najemnih stanovanj, gradnjo železnic in zeleni preboj. Vse to je v koalicijski pogodbi obljubila tudi Šarčeva vlada, a se obljube niso izvedle.

Tonin: Po nepotrebnem bi podaljševali agonijo

Glede na pogovore, ki so potekali do zdaj, bi bila kakršna koli nova koalicija izjemno težavna, meni predsednik NSi-ja Matej Tonin, ki se je v preteklih tednih omenjal kot morebitni novi mandatar. A zdaj bo svoji stranki predlagal, da v teh okoliščinah ni smiselno oblikovati nove koalicije. "Samo po nepotrebnem bi podaljševali agonijo," je dodal.

Na vprašanje, ali bi se morda lahko glede alternativne koalicije še premislil, je odgovoril, da je v politiki mogoče vse. Šarčev odstop pa je označil kot "eno razumnejših potez v tem letu in pol".

Jelinčič: Najprej se bo sestavila nova koalicija

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je v prvem odzivu za MMC povedal, da se temu Šarčevemu koraku prav nič ne čudi, a da je o predčasnih volitvah še prezgodaj govoriti, "saj se bo po njihovem mnenju najprej sestavila nova koalicija z novim mandatarjem". Dodal je, da so pripravljeni sodelovati s strankami, "ki državi želijo razvoj, mir in prosperiteto".

Bertoncelj odstopil pred odločanjem o dopolnilnem zavarovanju

Že pred Šarcem je svoj odstop napovedal finančni minister Andrej Bertoncelj. "Obveščam vas, da odstopam s funkcije ministra za finance zaradi strokovnih razlogov. Ves čas sem deloval strokovno in transparentno in si prizadeval za ukrepe v smeri povečevanja blaginje vseh generacij naših ljudi in srednjeročne finančne vzdržnosti," je po poročanju Vesne Zadravec s TV Slovenija zapisal v odstopni izjavi. Razlogov za to odločitev ni pojasnil.

Prejšnji teden se je namreč pokazala velika razpoka v koaliciji pri odločanju, ali in kako naj se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zdravstveni minister Aleš Šabeder je namreč vztrajal, da morebitni finančni primanjkljaj, ki bi lahko nastal po ukinitvi plačevanja zavarovanja komercialnim zavarovalnicam, krije državni proračun. Medtem ko je Bertoncelj v pismu, ki ga je napisal z državnimi sekretarji na svojem ministrstvu, poudaril, da podpirajo le kritje največ desetih milijonov evrov na leto.

Premier Šarec je stopil na Šabedrovo stran. "Če ne bomo sistemsko rešili teh vprašanj, je zaman metati denar v čakalne vrste in druge težave v zdravstvu." Zagotovil pa je tudi, da nesoglasja med ministroma in Bertoncljev odstop niso vplivali njegovo odločitev o odstopu.

Sorodna novica Gospodarstveniki in sindikati opozarjajo: brezvladje bo zamrznilo potrebne reforme

Zvezane roke ministra Šabedra

Šabeder je popoldne pojasnil, da je Šarcu pred dobrimi 14 dnevi tudi sam podal bianko odstopno izjavo. S položaja, na katerem je manj kot eno leto, bi odšel takoj po predložitvi dveh sistemskih zakonov: "Nisem več videl poti naprej. Dirigent z zvezanimi rokami težko vodi ansambel."

Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi uredili vse bolj pereča vprašanja zdravstva in oskrbe starejših, so bili po Šabedrovih besedah skoraj pred koalicijskimi usklajevanji in pogajanji z Ekonomsko-socialnim svetom. Tako potrebna zdravstvena reforma bi bila na mizi, je pojasnil in dodal, da bosta omenjena sistemska zakona, glede na to, da bo vlada opravljala le še tekoče posle, ostala v predalu.

Šabeder ni nameraval vztrajati na funkciji tudi po predložitvi sistemskih zakonov, pač pa bi začela veljati njegova bianko odstopna izjava. Da minister Šabeder ni bil zadovoljen s tem, kako se je ta vlada lotila ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bilo jasno že nekaj časa. "Vidite, kaj se je dogajalo zadnje mesece, koliko napadov je bilo name in na ministrstvo, koliko podtikanj, zaviranj z vseh strani: političnih, lobijev, medijev. Pravzaprav se ni dalo več delati," je priznal minister. Razkril je, da je imel zvezane roke pri vodenju enega izmed najpomembnejših ministrstev vlade in države: "Težko vztrajaš na mestu ministra ob takšnih pogojih."

S podobnimi razlogi je sedež ministra za zdravje pred sedmimi leti zapustil Tomaž Gantar. A tako kot takrat Gantar tudi danes Šabeder ni pojasnil, kdo konkretno je onemogočal njegove nadaljnje korake: "Pravzaprav bi težko s prstom pokazal na kogar koli, vendar pa moram iskreno povedati, da je bilo precej deležnikov, ki so nam onemogočali nadaljnje delo." O tem, kakšno bo njegovo nadaljnje sodelovanje s stranko LMŠ, v kvoto katere sodi, pa da je danes prezgodaj govoriti, je poročala novinarka TV Slovenija Petra Prešeren.