Zakon o vladi določa, da mora predsednik vlade o svojem odstopu obvestiti ministre, poslovnik DZ-ja pa, da mora o tem pisno obvestiti predsednika DZ-ja. Svoj odstop ima sicer tudi sam pravico obrazložiti pred poslanci. Obvestilo o odstopu se v skladu s poslovnikom uvrsti na dnevni red seje parlamenta najpozneje v sedmih dneh, poslanci pa nato o odstopu ne glasujejo, ampak le ugotovijo, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Januarska redna seja se je sicer začela danes, po besedah predsednika DZ-ja Dejana Židana pa bi se lahko poslanci s Šarčevim odstopom seznanili že v sredo.

Sorodna novica Premier Šarec odstopa, napoveduje predčasne volitve

Pahor lahko v 30 dneh predlaga novega mandatarja

Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Ob odstopu premierke Alenke Bratušek leta 2014 je sicer prevladalo mnenje, da se rok lahko skrajša, če se vsi kvalificirani predlagatelji odpovejo možnosti predlagati kandidata za mandatarja.

Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja. Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

V Sloveniji se voli po načelu sorazmernega predstavništva

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Sorodna novica Odzivi na odstop Šarca, kaj sledi?

Zakon o volilnih enotah je neustaven, ni pa konsenza, kako ga spremeniti

Ustavno sodišče je sicer decembra 2018 ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ugotovilo je, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. DZ je ustavno sodišče naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Da odpravi ugotovljeno neskladje in zagotovi odločilen vpliv volivcev na izvolitev kandidatov, ima zakonodajalec na voljo več možnosti: lahko odpravi volilne okraje in uvede prednostni glas, lahko pa preoblikuje volilne okraje, da razlike med njimi ne bi bile več tako velike. Na ministrstvu za javno upravo so pripravili oba predloga zakonskih sprememb, med parlamentarnimi strankami pa je, kot kaže, prevladala naklonjenost ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu. Vprašanje pa je, kakšna bo usoda tega predloga ob tem, da po odstopu premierja Šarca grozijo predčasne volitve.

Sorodna novica "Zdaj so na potezi novi, politično nepreizkušeni predsedniki strank"

Če bo obstala zdajšnja zakonodaja, bo veljalo, da politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci, oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Dvoje ali več političnih strank lahko predloži skupno kandidatno listo, na kandidatnih listah pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega števila kandidatov. Liste kandidatov je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja.

Bi lahko volitve izpodbijali? Ribičič meni, da ne.

Morebitnih predčasnih volitev ne bi mogel nihče izpodbijati, saj še ni potekel rok, ki ga je ustavno sodišče zakonodajalcu določilo za uskladitev zakonodaje z ustavo, je za STA pojasnil ustavni pravnik Ciril Ribičič. Kot je dodal, sicer ni lepo, da se volitve izvajajo v neskladju z ustavo, "ni pa tudi tako hudo, kot je videti na prvi pogled". "Neustavna je samo ena zadeva, in sicer razlike v velikosti okrajev. To ni tako hudo, kot je videti na prvi pogled, saj se v okrajih šteje vrstni red glede na delež glasov, ne na število glasov," je pojasnil Ribičič.

Dejstvo po njegovih besedah ostaja, da je zakonodaja protiustavna in da je to protiustavnost določilo ustavno sodišče, a je to določilo tudi rok, v katerem je treba to neskladje odpraviti. "Torej uspešno tega ne bo mogoče izpodbijati, je pa res, da ni lepo, da se izvajajo. Lahko bi prej to popravili," je sklenil Ribičič, sicer nekdanji ustavni sodnik.

Predvolilna kampanja bi se lahko začela sredi marca

Predvolilna kampanja se bo uradno začela 30 dni pred volitvami. Mandat sedanjega sklica DZ-ja bo trajal vse do ustanovne seje novega sklica DZ-ja. Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednika vlade državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev.