Janez Stanovnik je bil nosilec partizanske spomenice 1941. Po drugi svetovni vojni je delal v zvezni vladi, jugoslovanski diplomaciji in Združenih narodih. Krajši čas je bil tudi dekan ekonomske fakultete. Po službi v Združenih narodih se je sredi osemdesetih let vrnil v Slovenijo.

V letih od 1984 do 1988 je bil član predsedstva Socialistične republike Slovenije, od 1988 do 1990 pa predsednik predsedstva SR Slovenije. Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije. Odtlej je bil njen častni predsednik.

"Iskalec in borec, ni se vdal in umikal"

Po besedah nekdanjega predsednika republike Milana Kučana se je poslovil velik človek. "Z Janezom Stanovnikom je odšla ena najsvetlejših osebnosti njegove generacije, ki se je v vseh prelomnih trenutkih razburkanega 20. stoletja brez omahovanja postavila za svobodo slovenskega naroda, za pravico, enakopravnost in solidarnost, za spoštovanje dostojanstva človeka," je zapisal Kučan.

Za obrambo teh vrednot je po Kučanovih besedah žrtvoval svojo mladost in vse svoje zrelo življenje, ustvaril je trdne temelje, na katerih je bilo mogoče zgraditi samostojno slovensko državo. "Janez Stanovnik je bil eden poslednjih pričevalcev, udeleženec in aktivni snovalec prelomnih dogodkov na tem preizkušenj in zahtevnih odločitev polnem potovanju svojega naroda skozi čase, v katerih se je odločalo o njegovem obstoju in prihodnosti. Bil je iskalec in borec, ni se vdal in ni se umikal pred težavami in nevarnostmi. Bilo mi je v čast delati z njim," je zapisal Kučan.

"Partizan in značajna osebnost odprtega duha"

Stanovnik bo Slovencem ostal v spominu kot partizan, močno značajna osebnost, zvesta svojim prepričanjem, a odprtega duha in srca, je predsednik Borut Pahor zapisal v sožalnem pismu družini umrlega nekdanjega politika in predsednika Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB).

Predsednik državnega zbora in Socialnih demokratov Dejan Židan pa je spomnil, da je bil Stanovnik predsednik predsedstva SRS na vrhuncu demokratičnih sprememb. "Vse svoje življenje je kot partizan, diplomat, ekonomist in politik zagovarjal vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih razumel kot ključen del naše nacionalne identitete in samozavesti," je objavil na družbenem omrežju Twitter. Socialni demokrati so ob njegovi smrti izrekli sožalje njegovi družini in svojcem, vsem državljankam in državljanom ter borkam in borcem NOB-ja.

Še en nekdanji predsednik ZZB-ja NOB-ja, ki je zvezo vodil za Stanovnikom, Tit Turnšek, pa je za STA povedal, da se ga bo spominjal kot prijatelja, kot predsednika zveze in kot človeka, ki je bil zelo inteligenten.

Sožalje je predsedniku ZZB-ja NOB-ja Marijanu Križmanu in prek njega Stanovnikovi družini izrazila tudi predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila. Kot je zapisala predsednica ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, smo z njegovim odhodom izgubili velikega človeka, enega poslednjih pričevalcev grozot nacifašističenega zatiranja. "Za seboj pušča neizbrisno sled. Njegova pokončna drža in zvestoba plemenitim vrednotam odporništva ter ljubezen do svojega naroda naj bodo za svetel zgled vsem nam," je poudarila.

Janez Stanovnik (1922–2020)

Rodil se je 4. avgusta 1922 v Ljubljani. Njegov oče je bil pravnik in politik, mama pa nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. V življenju je prejel več odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane, kjer je zadnja leta živel v domu starejših občanov. Bil je dvakrat poročen, rodili pa so se mu štirje sinovi.

Med drugo svetovno vojno se je pridružil Osvobodilni fronti (OF), že pred tem pa se je družil s člani društva Zarja, krščanskimi socialisti, ki so nasprotovali političnemu delovanju Cerkve in sta jih vodila Edvard Kocbek in Bogo Grafenauer. Bil je tudi član uredništva Kocbekove revije Dejanje.

Leta 1941 so ga aretirale italijanske okupacijske oblasti. Potem ko so ga februarja 1942 izpustili, je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom, konec vojne pa je dočakal v Beogradu kot vodja kabineta Edvarda Kardelja, ki je bil takrat podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister.

Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika jugoslovanske stalne misije pri sedežu OZN-a v New Yorku. Leta 1962 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil med drugim dekan ekonomske fakultete. Leta 1965 je postal svetnik generalnega sekretarja Konference ZN-a o trgovini in razvoju (UNCTAD), pozneje pa je bil imenovan za izvršnega sekretarja Ekonomske komisije ZN-a za Evropo v Ženevi. Tam je ostal 15 let in se leta 1982 iz ZN-a upokojil, navaja Wikipedija.

V letih od 1984 do 1988 je bil Stanovnik član predsedstva Socialistične republike Slovenije (SRS). Leta 1988 pa je v tekmi za predsednika predsedstva SRS premagal protikandidate Mojco Drčar Murko, Cirila Zlobca in Iva Fabinca. Politični položaj je bil takrat v Sloveniji in Jugoslaviji napet, sledila je aretacija četverice v zadevi JBTZ. Stanovnika so obiskovali tako predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic kot tudi JLA-ja. Pozneje so ga nekateri obtožili, da je dovolil predajo orožja teritorialne obrambe.

Na čelu predsedstva ga nasledi Kučan

Položaj je Stanovnik zapustil leta 1990, ko je bil za predsednika izvoljen Milan Kučan.
Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije, nato pa njen častni predsednik. Decembra 2013 je namreč glavni odbor ZZB-ja NOB-ja Stanovnika na njegovo željo predčasno razrešil zaradi zdravstvenih težav. V poslovilnem nagovoru je takrat med drugim dejal, da mora zveza združenj borcev nadaljevati tradicijo izvirne Osvobodilne fronte – tradicijo političnega in idejnega pluralizma.

"Ideologije potvarjajo realnost in resničnost partikularnih interesov, ker jo gledajo skozi očala ... Moč kapitala omogoča pretvarjanje laži v virtualno resničnost. Tako se je razdvojenost iz vojnega časa zakoreninila in poglabljala do zdaj," je takrat dejal Stanovnik.

Glede prizadevanj za narodno spravo je takrat opozoril, da so se izrodila v kriminalizacijo partizanstva in NOB-ja. "Sprava je zlorabljena, potrebujemo pomiritev strasti in maščevalnosti, ki je prvi pogoj verodostojne državnosti," je dejal.