Skupnost muzejev in mednarodna muzejska mreža ICOM javno pozivata k transparentnim postopkom in strokovnim odločitvam, o kadrovskem cunamiju stranke SD na področju kulture je bil govor tudi v parlamentu. Iztekajo se namreč mandati številnih direktorjev ustanov.

Tako presenetljivega in hkratnega nastavljanja "svojih kadrov" v nacionalnih kulturnih institucijah ni mogoče pomniti. Direktorski mandati se iztekajo in mesta zasedajo neizkušeni posamezniki.

Natalija Polenec danes zadnji dan vodi Tehniški muzej, ki ga je prevzela leta 2014. Od jutri je na njeno mesto imenovana Barbara Juršič, po izobrazbi prevajalka, ki je v nasprotju s Polenčevo nista pozitivno ocenila niti strokovni svet niti svet zavoda. Ali je bil pri tem imenovanju celo kršen ustanovitveni akt, ki na primer določa, da mora imeti direktor univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopane v muzeju, bo odločalo sodišče. Polenčeva se je za ta korak odločila po diskreditaciji kulturnega ministra Zorana Pozniča na ponedeljkovi redni seji v parlamentu, ko je na poslansko vprašanje Violete Tomić o neustreznosti imenovane kandidatke dejal: "Kar zadeva novo direktorico, izbrano direktorico Tehničnega muzeja v Bistri, pa moram opozoriti na to, da je bil tehnični muzej do zdaj izjemno podhranjen, kar zadeva razmislek vodenja zavoda v smislu proti implementaciji vseh pojmov kulturnega turizma."

Natalija Polenec je pred mesecem dni dobila pozitivno mnenje o strategiji muzeja za prihodnjih pet let, pred to zaposlitvijo je bila osem let direktorica kranjskega zavoda za turizem, "njena" projekta sta Prešernov smenj in rovi pod starim Kranjem, besede ministra pa komentira z rezultatom: "Lansko leto se lahko prav pohvalimo, da smo imeli skoraj 25 odstotkov več obiska v Bistri, med drugim dvig tujcev, čeprav je to zelo težko, ker nimamo javnega prevoza, da smo uspešno pridobivali evropska sredstva, da imamo lastnih sredstev v lanskem letu 30 odstotkov več itn. Je pa treba vedeti tudi to, da prioritetna naloga muzeja ni kulturni turizem, ampak proučevanje, interpretacija in hranjenje premične dediščine."

Že sam postopek iskanja kandidata je potekal precej nenavadno, saj, kot doda, "sta od razgovora, ki je bil 2. oktobra, strokovni svet in svet zavoda dobila v mnenje šele na začetku decembra štiri kandidate, ki naj bi ustrezali pogojem", in oba sveta sta potrdila le njo.

V Skupnosti muzejev Slovenije in mreži ICOM pozivajo kulturnega ministra k strokovnemu in transparentnemu nameščanju vodilnih kadrov. "Že kar nekaj časa prihaja na dan, da niso izbrani direktorji oziroma ljudje z najboljšimi strategijami, referencami, ne sledimo temu, da bi zaposlovali strokovnjake, ki so v našem in mednarodnem prostoru prepoznavni, tudi zelo dejavni, temveč gre tukaj za barantanje in drobižkanje kadrovsko političnih interesov. Gre za javni denar, gre za najvišje kulturne institucije in zato zahtevamo, da na ta mesta
imenujemo ljudi, ki so kompetentni in ki bodo znali naša imena, naše muzeje, dediščino popeljati zunaj naše države," je jasna predsednica ICOM-a Kaja Širok.

A tudi pri vodenju Moderne galerije se pričakuje presenetljiva odločitev – po Zdenki Badovinac naj bi institucijo, katere del je tudi Muzej sodobne umetnosti, vodila Jadranka Plut, znana v javnosti kot borka za pravice nevladnikov. Bila je namreč predsednica Asociacije, preden se je odločila zaposliti na ministrstvu prav v mandatu Šarčeve vlade. Njeno zaposlitev je javnost sprejela z odobravanjem, saj je veljalo, da imajo nevladne organizacije na ministrstvu končno nekoga, ki bo poskrbel za njihov položaj. A ta se po njenem prihodu ni veliko spremenil. Njene izjemne izkušnje na področju moderne in sodobne umetnosti so tako vprašljive, enako velja za še enega zaposlenega na ministrstvu, ki prevzema ljubljansko operno-baletno hišo – Staš Ravter je bil zaradi nekompetentnega vodenja Slovenske kinoteke trn v peti filmski sceni. Po tem položaju je zasedal različna mesta na ministrstvu in bil tudi del ekipe, ki je vodila Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012.

Poslanka Violeta Tomić, predsednica parlamentarnega odbora za kulturo, ki je spodbudila debato o političnem kadrovanju v parlamentu, je bila jasna: "Tukaj je konflikt interesov, če zaposlujete zaposlene na ministrstvu in jih kadrujete za direktorje nekih javnih institucij. Kultura že tako trpi podhranjenost, zdaj pa naj bi še vodilne kadre izbirali po strankarskih namesto po strokovnih merilih. Znova poudarjam, da javni zavodi ne morejo biti tarča vsakokratne koalicije in seveda tiste stranke, ki ima trenutni resor."

A kako pomembno je nastavljanje lastnih kadrov, kaže zgodba Slovenske filharmonije, ki se vleče že skozi ves mandat – Marjetici Mahne, ki sanira hišo po razrešitvi Damjana Damjanoviča, ne "pomaga", da ji je konec lanskega leta uspelo, da je na mesto umetniškega vodje orkestra postavila mednarodno uglednega Mateta Bekavca. Minister za kulturo jo je že drugič pozval k razrešitvi, saj si, kot je že nekaj časa znano v kulturnih krogih, tega mesta želi prejšnji kulturni minister Dejan Prešiček. Tako tudi Mahnetova več ne skriva, kdo vse je za napadi nanjo: "Stabilnost filharmonije, komaj doseženo, in rušenje vodstva, poleg mene sta to še umetniški vodja orkestra in umetniški vodja zbora, rušijo g. Bohinec, vodja ministrovega kabineta, Igor Teršar, ki naj bi delal v dobro filharmonije, predsednik sveta Boris Rener in članica sveta Mojca Menart. V ministrovem kabinetu je gospa, ki ima nalogo samo iskanja morebitnih razlogov, to je gospa Eva Zorko iz stranke SD."

Minister Poznič je ob tem poudaril, da on ni te vrste minister, "ki bi sam sebi privoščil, da mu zaposleni na ministrstvu ali v kabinetu določajo, kdo bo vodja, kdo bo direktor določenega tako pomembnega javnega zavoda, kot je filharmonija", a dejanja kažejo nekaj drugega. Letos poteče mandat še direktorjem zavoda za varstvo kulturne dediščine, Muzeja za arhitekturo, Narodne galerije, Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja in Zgodovinskega arhiva.