"Priča smo prelomnemu trenutku v filmski zgodovini," je z zmagovalnega odra ugotovila koproducentka Parazita Kwak Sin Ae. Južnokorejska drama je pred tem namreč osvojila že oskarje za najboljši mednarodni film, najboljši izvirni scenarij in najboljšo režijo.

S tem je satira na račun poblaznelega kapitalizma na laž postavila večino napovedi, ki so pred podelitvijo zmago napovedovale vojni drami 1917. (Film režiserja Sama Mendesa vseeno ni ostal popolnoma praznih rok: osvojil je oskarje za najboljšo fotografijo (Roger Deakins), za posebne vizualne učinke in za montažo zvoka.

Tekma med Parazitom in 1917 je bila konec koncev zanimiva tudi zato, ker ni bil nominiran nihče iz njunih igralskih zasedb, kar je po navadi eden izmed kazalnikov, kam se nagiba oskarjevska tehtnica.

Sorodna novica Kako je potekala oskarjevska noč

Staro in novo
Z glasovanjem za Parazita je Akademija lahko ubila dve muhi na en mah: po eni plati je nakazala, da se Hollywood po debaklu #OscarsSoWhite odmika od pretiranega zanašanja na pripovedovanje belskih zgodb in nagrajevanja belskih ustvarjalcev, po drugi strani pa je ostala zvesta tradiciji - Parazit je bil film, ki je doživel "klasično" distribucijo v kinematografih, ne pa na platformah za vsebine na zahtevo, kakršna je Netflix.

Netflix je na podelitev prikorakal z rekordnimi 24 nominacijami, a se lahko zdaj pohvali s pičlima dvema oskarjema ‒ za Lauro Dern v zakonski zgodbi in za dokumentarec American Factory. Popolnoma brez priznanja je ostal Irec, novi celovečerec Martina Scorseseja, ki ga je Netflix promoviral kot enega od filmov desetletja.

Manj dramatičen je bil razplet v igralskih kategorijah: vse štiri oskarje so dobili favoriti posameznih sekcij. Najboljša igralca v glavnih vlogah sta tako postala Joaquin Phoenix (Joker) in Renée Zellweger (Judy), v stranskih vlogah pa Brad Pitt (Bilo je nekoč ... v Hollywoodu) in Laura Dern (Zakonska zgodba).

Bong Joon-ho je bil z vsakim vzponom na zmagovalni oder bolj vidno presenečen. Prva večja nagrada za njegov film je že v prvi polovici večera postal kipec za najboljši izvirni scenarij. Bong je ob tem nasmejano povedal: "Pisanje je samoten proces: nikoli ne pišemo zato, da bi zastopali svoje države, a to je prvi oskar za Južno Korejo!" (Za njegovega soscenarista Hana Jin Wona je bil pričujoči film pravzaprav prvi projekt ‒ začel je kot zbiralec podatkov, a mu je Bong nato zaupal pisanje osnutka.)

Odslej manj marginalizacije neameriških filmov?
Južna Koreja je bila letos prvič v zgodovini nominirana za najboljši mednarodni film, a zmaga vsaj v tej kategoriji ni presenetila nikogar. Bong se je v svojem zahvalnem govoru dotaknil preimenovanja nekdanjega "tujejezičnega" oskarja v "mednarodnega": "Kategorija se je letos preimenovala in zelo sem vesel, da sem prvi prejemnik nagrade pod tem imenom. Pozdravljam novo smer, ki jo simbolizira ta sprememba." Nato pa še malo manj resno: "Zdaj pa lahko začnemo piti."

Skromni poklon stanovskim kolegom
A bilo je še prezgodaj za romanje k šanku ‒ Bong Joon-ho je postal še najboljši režiser. "Po zmagi v kategoriji mednarodnega oskarja sem mislil, da sem za danes opravil, in sem se hotel že sprostiti," je priznal tudi sam. V nadaljevanju je citiral ugotovitev, da je "najbolj ustvarjalno tisto, kar je najbolj osebno" ‒ misel Martina Scorseseja, ki se je za kipec potegoval v isti kategoriji. "Ko sem bil v šoli, sem se učil o Scorsesejevih filmih ‒ že nominacija je bila ogromna čast, nikoli nisem mislil, da bom zmagal. Ko v Ameriki še nihče ni poznal mojih filmov, jih je Quentin Tarantino uvrščal na svoje sezname ‒ Quentin, ljubim te. Tudi Todd Phillips in Sam Mendes sta sijajna režiserja. Če bi mi Akademija to dovolila, bi oskarja razdelil med vse vas. Hvala, pil bom vse do jutra."

"Egocentrična vera, da smo središče vesolja"
Stripovsko obarvana, temačna drama Todda Phillipsa Joker svojih enajstih nominacij ni pretvorila v oskarjevsko nadvlado, je pa zagotovila pričakovanega oskarja za glavno moško vlogo Joaquinu Phoenixu, ki je upodobil slavnega Batmanovega antagonista.

Phoenix je v ganljivem, a tudi aktivistično zaostrenem govoru opozoril na naše "egocentrično prepričanje, da smo center sveta", na naše izkoriščanje naravnih virov in uničevanje okolja. "Velikokrat imamo občutek, da se zavzemamo za različne stvari, a sam vidim podobnosti. Če govorimo o neenakopravnosti spolov, o rasizmu, o kvirovskih pravicah, pravicah staroselcev ali pravicah živali ‒ vedno govorimo o boju proti krivičnosti. Govorimo o boju proti prepričanju, da ima en narod, ena rasa, en spol, ena vrsta pravico do nekaznovane nadvlade nad drugim. Izgubili smo stik z naravnim svetom. Mnogi smo krivi egocentričnega pogleda na svet, saj verjamemo, da smo središče vesolja. "

"Bil sem sebičen in krut"
"Vse svoje življenje sem bil pridanič, bil sem sebičen. Včasih sem bil krut in težaven sodelavec - hvaležen sem, da mi je toliko ljudi v tem prostoru dalo še eno priložnost. Mislim, da smo takrat najplemenitejši: kadar drug drugega podpiramo. Ne, kadar ljudi potolčemo zaradi preteklih napak, pač pa, kadar drug drugemu pomagamo rasti. Kadar drug drugega izobražujemo, kadar gremo skupaj proti odrešitvi."

Igralska bravura, ki si je oskarja zaslužila na ženski strani kategorije, je bila vloga Renee Zellwegger v biografskem filmu Judy. V središče svojega govora je seveda postavila ikono, ki jo je upodobila na velikem platnu. "Zadnje leto, ko smo ‒ onkraj meja spola, rase ali spolne usmeritve ‒ slavili Judy Garland, je bilo lep opomnik, da nas naši vzorniki združujejo: ko se oziramo k njim, se vsi strinjamo. In to je pomembno. Venus in Serena in Selena, Scorsese, Harriet Tubman. Strinjamo se o svojih voditeljih. Ko se poklanjamo junakom, se spomnimo, kdo smo kot združen narod. Judy Garland v svojem življenju ni osvojila te nagrade ‒ prepričana sem, da je današnji večer tudi poklon njej."

Bodica za Trumpa
Brad Pitt je v izredno močni igralski konkurenci premagal štiri avtoritete ter za stransko vlogo kaskaderja v drami Bilo je nekoč ... v Hollywoodu osvojil prvega igralskega oskarja v svoji karieri (pred leti je bil nagrajen kot producent filma 12 let suženj). "Bilo je nekoč v ... Hollywoodu, če to ni res!" je dahnil vidno ganjeni Pitt, ki se je spomnil svojih lastnih začetkov v tovarni sanj: zahvalil se je Ridleyju Scottu in Geeni Davis, ki sta mu dala priložnost s filmom Thelma in Louise. Izposodil si je tudi mantro svojega lika v BJNVH-ju, kaskaderja Cliffa Bootha: "Išči najboljše v ljudeh ‒ pričakuj najslabše, a išči najboljše." Poleg zahvale Quentinu Tarantinu ni pozabil še na poklon igralskemu kolegu: "Leonardo, vedno z veseljem stojim v tvoji senci. Razgled je sijajen." Privoščil pa si je tudi impliciten političen komentar ustavne obtožbe proti ameriškemu predsedniku: "Rekli so mi, da imam na voljo samo 45 sekund ‒ kar je 45 sekund več, kot je senat ta teden namenil Johnu Boltonu."

Tudi oskar za najboljšo igralko v stranski vlogi ni bil nobeno presenečenje: Laura Dern je zmagovito sezono nagrad kronala z zlatim kipcem za Zakonsko zgodbo; svoj lik neizprosne odvetnice za ločitev je baje oblikovala po resnični "odvetnici slavnih", Lauri Wasser. "Nekateri pravijo, da ne smeš nikoli spoznati svojih vzornikov. Jaz pravim, da so ti vzorniki, če imaš res srečo, tvoji starši," je ob bučnem aplavzu avditorija izjavila Dern, ter nato oskarja posvetila svojima legendarnima staršema, igralcema Diane Ladd in Bruceu Dernu.

Velikan filmske fotografije Roger Deakins je moral desetletja čakati na svojega prvega oskarja, a je vsaj zdaj za to "pozabo" bogato poplačan: vojna drama 1917 mu je prinesla že drugega oskarja v zadnjih treh letih (prejšnji je bil za Iztrebljevalca 2049).

Scenaristična oskarja branilca raznolikosti
V kategoriji prirejenega scenarija je Akademija izbrala najbolj "izviren" scenarij, pa čeprav je šlo za literarno adaptacijo: novozelandski režiser Taika Waititi je oskarja za satiro Zajec Jojo vidno zmeden posvetil svoji mami in "vsem staroselskim otrokom po svetu, ki bi radi ustvarjali, pisali zgodbe, plesali ‒ mi smo prvotni pripovedovalci zgodb in lahko nam uspe tudi tukaj".

Prvič v zgodovini oskarja za glasbo dobila ženska
Brie Larson, Sigourney Weaver in Gal Gadot, tri igralke, znane po vlogah močnih žensk, so v skupnem nastopu poudarile, da so "vse ženske superjunakinje", ter poudarile dejstvo, da orkestru prvič v 92-letni zgodovini prireditve dirigira ženska, Eimar Noone.

Tik za tem so oskarja za izvirno glasbeno podlago podelile prvi ženski v 22-letni zgodovini kategorije: islandska čelistka Hildur Guðnadóttir je zložila glasbo za film Joker. "Vse ženske, dekleta, mame, hčerke, sestre: če slišite brbotati glasbo v sebi, prosim, spregovorite ‒ slišati moramo vaše glasove!"

Najboljša izvirna filmska pesem je postala (I'm Gonna) Love Me Again, ki sta jo Elton John in njegov stalni sodelavec Bernie Taupin zložila posebej za biografski film Rocketman.

"Delavci vseh dežel, združite se!"
Štiri od petih nominiranih celovečernih dokumentarcev so režirale ali sorežirale ženske, je posebej poudaril podeljevalec Mark Ruffalo ‒ in v resnici je eden od njih tudi zmagal: Ameriška tovarna (American Factory), ki sta ga ‒ pod okriljem svoje produkcijske hiše Higher Ground ‒ producirala zakonca Obama. "Naš film je postavljen v Ohio in na Kitajsko, a bi se lahko dogajal kjer koli. Delavskemu razredu je vse težje: bolje bo šele, ko se bodo delavci vsega sveta združili," je v svojem zahvalnem govoru dejala Julia Reichert. Ameriška tovarna namreč dokumentira gospodarske in družbene posledice selitve kitajskega podjetja Fuyao v prostore propadle tovarne General Motors v Ohiu.

Najboljši kratkometražni dokumentarni film je postalo "ljubezensko pismo pogumnim dekletom v Afganistanu", Learning to Skateboard In a Warzone (If You're A Girl).

Kostumografija se nostalgično obrača v preteklost
V scenografski kategoriji je v močni konkurenci Hollywood prepričala kulisa - Hollywooda samega: oskarja sta osvojili Barbara Ling in Nancy Haigh za film Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, ki sta poustvarili industrijo sanj daljnega leta 1969.

Kadar je v dvomu, stavi na krinoline: oskarja za najboljšo kostumografijo je osvojila Jacqueline Durran, ki je kostume v Času deklištva prežela s simboličnimi pomeni in premišljenimi barvnimi lestvicami.

Akademija (še vedno) ljubi Svet igrač
V kategoriji najboljšega animiranega celovečerca je Akademija potrdila svojo ljubezen do animacijske hiše Pixar in franšize Svet igrač: oskarja je osvojil četrti del filma o oživelih igračah. "Upamo, da je bilo vaše odraščanje ob Woodyju in Buzzu malo lažje," so (nekdanjim) otrokom na srce položili avtorji Josh Cooley, Mark Nielsen in Jonas Riviera. Oskarja za najboljši kratki animirani film je prejel Hair Love, zgodba o očetu, ki se mora naučiti, kako svoji hčerki urediti lase ‒ film je nastal z namenom "normalizirati lase temnopoltih", Matthew A. Cherry in Karen Rupert Toliver pa sta ga posvetila pokojnemu Kobeju Bryantu.

Najboljši kratkometražni igrani film je postal Sosedovo okno (The Neighbors' Window), ki ga je režiral pred tem že trikrat nominirani Marshall Curry.

James Corden in Rebel Wilson sta si v grotesknih mačjih kostumih privoščila šalo na lasten račun: "Kot člana igralske zasedbe filma Cats se res zavedava pomena dobrih posebnih učinkov." Kipec za najboljše vizualne učinke sta nato podelila filmu 1917. Guillaume Rocheron je delo pri projektu opisal kot "sanjski film"; njegova sonagrajenca sta Greg Butler in Dominic Tuohy.

Nagrada za prvi veliki film na temo #MeToo
Akademija ljubi preobrazbe igralcev v (druge) znane osebnosti, kar so potrdili tudi z oskarjem za ličenje ‒ zmagala je drama One so bombe, zgodba o izkušnji novinark televizije Fox, ki so delale za zloglasnega Rogerja Ailesa. Kazu Hiro, eden izmed dobitnikov oskarja za ličenje in oblikovanje pričesk, je bil nagrajen že pred dvema letoma za Najtemnejšo uro.

Presenetljiv razkol v "zvočnih" kategorijah
Oskarja za montažo in mešanje zvoka gresta tradicionalno na isti naslov ‒ a ne letos. Tokrat je Akademijo prepričal zvok šviganja dirkalnih avtomobilov v športni drami Izzivalca: Donald Sylvester je bil nagrajen za montažo zvoka. V kategoriji mešanja zvoka pa se je tehtnica prevesila na stran žvižganja krogel: Mark Taylor in Stuart Wilson sta oskarja dobila za vojno dramo 1917.

Drugi oskar za dirkalno dramo Izzivalca je sledil le malo pozneje: slavil je v kategoriji najboljše montaže, za katero sta imela zasluge Michael McCusker in Andrew Buckland.

"V užitek nama je bilo ne-voditi"
Podelitev, ki jo je v živo prenašala televizija ABC, je že drugo leto zapored potekala brez voditelja; verjetno predvsem zato, ker je lani gledanost narasla za osupljivih enajst odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Obljubi "brez voditelja" se je Akademija sicer delno izneverila s kratkim uvodnim nagovorom komikov Chrisa Rocka in Steva Martina, ki sta si privoščila nekaj šal na račun seksističnih nominacij (Martin: "Letos je nekaj manjkalo." Rock: "Vagine?"), pa tudi Martina Scorseseja ("Zelo všeč mi je bila prva sezona Irca") in izbrisa temnopoltih ustvarjalcev (Rock: "Cynthia Erivo je v filmu Harriet tako dobro skrivala črnce, da jo je Akademija prosila, naj skrije vse temnopolte nominirance.").

Trudili so se za vključujočo prireditev
Podelitev oskarjev se je tako tudi letos naslanjala na tradicijo kabareta in muzikala: uvodni takt je bil glasbeni nastop vsestranske Janelle Monae, ki je točko začela z izjavo: "Ponosno stojim tu kot temnopolta kvirovska umetnica, ki pripoveduje zgodbe." Tudi preostanek prireditve je bil glasbeno obarvan: Eminem je denimo odrepal svoj legendarni singel Lose Yourself iz filma 8 milj. Za omenjeno skladbo je leta 2003 dobil oskarja, a ga ni prevzel. Prireditve se sploh ni udeležil, saj je bil prepričan, da nima možnosti za zmago. Letos se je odločil popraviti napako.

Sorodna novica Eminem svojega oskarja "prevzel" po 18 letih

Če že nominiranci niso zares odražali raznolikosti v filmski industriji, je k temu stremela vsaj podelitev sama: igralec Utkarsh Ambudkar je nekje po polovici podeljenih nagrad odrepal freestyle čestitko posameznim lavreatom, Taika Waititi pa se je kot podeljevalec poklonil staroselskim skupnostim, ki so prve živele na tleh, kjer danes stoji gledališče Dolby.

Zapustili so nas velikani: Agnes Verda, Kirk Douglas, Peter Fonda
V tradicionalni sekciji In Memoriam, ki je posvečena v zadnjem letu umrlim filmskim ustvarjalcem, se je Akademija zahvalila veličinam, med katerimi so Kobe Bryant, Rip Torn, Barbara Hammer, Patricia Bau, Steve Golin, Terry Jones, Agnes Varda, David Foster, Danny Aiello, Buck Henry, Barry Malkin, Robert Forster, Robert Evans, Anna Karina, Leonard Goldberg, Andre Previn, Sylvia Miles, Bibi Anderson, Alvin Sargent, Doris Day, Sid Ramin, Kenneth Walker, Rutger Hauer, Franco Zeffirelli, Peter Fonda, John Singleton, Kirk Douglas in drugi.

V poslednje slovo jim je Yesterday, antologijska skladba Beatlov, odpela Billie Eilish ob spremljavi brata Finneasa.