Sorodna novica Za Grčijo je brexit še dodaten razlog, da ji Britanija vrne ukradene umetnine

Tiskovni predstavnik grške vlade Stelios Pecas je v sredo dejal, da bodo v Atenah nadaljevali kampanjo za vrnitev 2.500 let starih dragocenosti, ob tem pa bodo razmislili, s katerimi orodji bi lahko podprli svoja prizadevanja.

Dragoceni kamni kot kamen spotike v pogajanjih?
"Zahteva Grčije za vrnitev Partenonskih kipov ostaja neomajna in ni povezana z dogovorom o brexitu," je odvrnil na vprašanje, ali bi lahko ta predmet razprave lahko postalo kamen spotike pri pogajanjih z Britanci glede njihovega prihodnjega odnosa z Evropsko unijo. "Še naprej bomo zahtevali njihovo vrnitev, in če je to orodje, ki ga lahko uporabimo, bomo o tem pravočasno premislili," je po poročanju Reutersa še dodal Pecas.

Dejavnosti dolgoprstega lorda na tujem
Vse od razglasitve samostojnosti leta 1832 se Grčija zavzema za vrnitev kipov, ki jih je britanski diplomat Thomas Bruce, znan kot lord Elgin, v začetku 19. stoletja – se pravi v času otomanske vladavine na grških tleh – pritovoril iz Partenona v London. Nato jih je junija 1816 prodal britanski vladi, ki jih je takoj potem izročila Britanskemu muzeju.

Del naše skupne dediščine, ki presega meje posameznih kultur?
Muzej pa se že vsa ta leta upira vrnitvi dragocenosti, za kar uporablja argument, da je Elgin približno polovico friza, ki je krasil Partenon, pridobil po zakoniti poti. Lord je namreč sklenil kupčijo z Otomanskim imperijem, ki mu je bila Grčija v tistem času podrejena. Ob tem v muzeju zagovarjajo še, da gre za "del naše skupne dediščine, ki presega meje posameznih kultur".

Kaj pravi osnutek EU-jevih stališč glede brexita?
Osnutek stališč 27 držav EU-ja glede pogajanj z Veliko Britanijo o prihodnjih odnosih, ki ga je Reuters v torek dobil na vpogled, si prizadeva za "vrnitev nezakonito odtujenih kulturnih dobrin v države izvora". Dokument sicer ne navaja eksplicitno nobenih kulturnih dobrin, vendar je diplomat EU-ja dejal, da je bila ta postavka dodana na zahtevo Grčije, to pa je podprla tudi Italija.

"To je bila brezsramna gesta serijske kraje."
Že v preteklem mesecu je grška ministrica za kulturo za kulturo Lina Mendoni označila Elgina za "serijskega tatu", ki je uporabljal nezakonite taktike. "Elgin, ki ga je gnala žeja po zaslužku, publiciteti in samopromociji, je uporabljal nezakonite in zahrbtne metode, da je iz Grčije odnesel množico dragocenih antikvitet. To je bila brezsramna gesta serijske kraje." Dodala je še, da verjame, da so okoliščine zdaj zrele za vrnitev kipcev.

Iz Grčije pritovorjene dragocenosti s Partenona so znane kot Elginova zbirka, vendar Britanski muzej raje uporablja izraz Partenonski kipi, ker se lorda Elgina zaradi odtujitve pomembnega dela grške dediščine drži negativen sloves.