Kot je pojasnil finančni minister Andrej Šircelj, zakon določa osebe, ki bodo imele možnost odloga, in pogoje, pod katerimi banka lahko izvede 12-mesečni odlog plačila kreditnih obveznosti. Med pogoji je, da je družba solventna, da posluje in plačuje davke. "Za mala in srednja podjetja je dokaz to, da so imeli škodo zaradi epidemije, za tiste, ki pa jim je bilo z državnim ali občinskim odlokom onemogočeno delati, torej v gostinski in drugi storitveni dejavnosti, pa mora banka ta odlog narediti obvezno, saj jim je bilo onemogočeno, da pridobivajo prihodke z namenom, da se zaščiti zdravje prebivalstva."

Kot je pojasnil Šircelj, Banka Slovenije temu zakonu ni nasprotovala, prav tako zakon ne predvideva poroštva države. Kljub temu banke po besedah ministra nad odlokom vlade o možnosti odloga plačevanja kreditnih sposobnosti za podjetja in samostojne podjetnike niso bile navdušene. "Prepričan sem, da je likvidnost finančnega sistema stabilna in robustna in da ta zakon na stabilnost ne bo vplival. O zakonu bomo obvestili Evropsko centralno banko." Kot je pojasnil, je bilo evroskupini razvidno, da se bo monetarna politika na tem področju nekoliko sprostila. "Menim, da banke zaradi tega ne bodo imele težav z likvidnostjo in kapitalsko ustreznostjo. Finančni sistem je stabilen in takšen bo ostal."

Zakon se ne nanaša na posameznike, temveč na gospodarstvo

Zakon o odlogu plačevanja kreditov se ne nanaša na posameznike, ampak je namenjen gospodarstvu, da bodo lahko podjetja in samostojni podjetniki še naprej delovali, poudarja minister za finance. "Čas za novo vlado je običajno 100 dni, ta vlada pa je v dveh ali treh dneh prišla z ukrepi, ki bodo reševali ljudi." Šircelj je hkrati obljubil nagrade za zaposlene, ki v času epidemije delajo dvojne delavnike, pod hujšimi obremenitvami in nadpovprečno veliko.

Škoda zaradi epidemije bo v gospodarstvu po oceni Gospodarske zbornice Slovenije ogromna. Zaradi številnih omejitev naj bi izpad prihodkov na letni ravni znašal kar pet milijard evrov. Tudi zato pristojni parlamentarni odbori pripravljajo več predlogov zakonov, s katerimi se bo vlada odzvala na epidemijo novega koronavirusa.

Sorodna novica Za nemoteno dobavo elektrike šest elektrooperaterjev dela v popolni 14-dnevni osami

Odbor potrdil predlog nadomestila plače za delavce na čakanju

Odbor DZ-ja za delo je brez glasu proti potrdil predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati, zaradi česar jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

Glede na predlog bodo morali delodajalci delavcem na čakanju izplačati 80 odstotkov nadomestila plače v višini povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo k omenjenim 80 odstotkom nadomestila 60 odstotkov prispeval delodajalec, 40 odstotkov pa država. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece, delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat, največ za tri zaporedne mesece. Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.

Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti. V predlogu zakona so med upravičenci vključeni tudi samozaposleni.

Sorodna novica Počivalšek: Proizvodni procesi se ne smejo ustaviti

Zakon naj bi upravičencem za dve leti omogočil odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Več članov odbora se je zavzelo za to, da bi se samozaposlenim ti prispevki odpisali oziroma bi se jih odpisala vsaj polovica, za drugo polovico pa odložilo plačilo. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Robič je povedala, da je za zdaj predlagan odlog, da pa se bodo o pomoči samozaposlenim, ne le glede prispevkov, še usklajevali. S sprejemom dopolnil so pustili člene odprte, tako da jih bodo do izredne seje DZ-ja v četrtek morda lahko še dopolnili.

Namen zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so ali bodo posledica izbruha novega koronavirusa, je povedal resorni minister Janez Cigler Kralj in dodal, da gre za prvi ukrep, verjetno bodo sledili še dodatni.

Sorodna novica S katerimi ukrepi namerava vlada pomagati gospodarstvu

Kaj pa zavodi, društva in druge ustanove?

V povezavi z interventnim ukrepom, ki bi zagotovil nadomestilo plače, so se oglasili iz nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Kot so zapisali, tak ukrep podpirajo, ob tem pa so opozorili, da v predlog zakona ni vključenih zaposlenih v društvih, zavodih in ustanovah, ki so po njihovi oceni že ali še bodo enako prizadeti kot gospodarske družbe. "V skladu z vladnimi navodili in zaradi zaščite zaposlenih ter uporabnikov se tudi na tem področju omejujejo oziroma zaustavljajo dejavnosti," so opomnili. Zato pozivajo, da se v predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače med upravičene delodajalce dodajo tudi društva, zavodi in ustanove. Ti bodo po njihovi oceni zaradi epidemije novega koronavirusa prizadeti tako kot podjetja.

Tudi v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so pozvali poslance, naj sprejmejo dopolnilo k predlogu interventnega zakona o delnem povračilu nadomestil plače, ki bo vključeval tudi pomoč zavodom, društvom in ustanovam. "Sicer si ne predstavljamo, kakšne posledice bodo utrpele humanitarne organizacije in vsi njihovi uporabniki," je v sporočilu za javnost opozorila predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.

"Nezaslišano je, da je država ob razglasitvi epidemije prosila za pomoč humanitarne organizacije, zdaj pa nam v času, ko humanitarci delujemo nad svojimi zmožnostmi in v popolni negotovosti, država noče zagotoviti pomoči, brez katere si sploh ne predstavljamo nadaljnjega delovanja," je kritična Ogulinova.

Državni svet se je pripravljen odreči vetu, da se postopki pohitrijo

Da bi sprejemanje interventne zakonodaje za soočenje s koronavirusom potekalo čim hitreje, bo DS za vsak interventni zakon po vložitvi v DZ-ju preveril, ali obstaja pripravljenost svetnikov, da se DS odreče pravici odločanja o vetu. "S tem pridobimo osem dni, kolikor je sicer rok, ko lahko DS izglasuje veto na zakon," je povedal Alojz Kovšca.

Poslovnik državnega sveta namreč svetnicam in svetnikom omogoča izvesti glasovanje o tem, ali se odpovedujejo možnosti, da vložijo veto na neki zakon, je dejal Kovšca. Tovrstno glasovanje bi svetniki izvedli za vsak interventni zakon posebej, in sicer takoj po tistem, ko ga bo vlada poslala v postopek v DZ. "Ko se bo to zgodilo, bomo izvedli korespondenčno glasovanje. Če bomo dobili 32 glasov svetnic in svetnikov, da se odpovedujejo pravici vložitve veta, veto na tak zakon ne bo možen. O tem bomo nato obvestili DZ, kar pomeni, da po njegovem sprejetju v DZ-ju ne bo treba čakati še osem dni, ko lahko DS nanj izglasuje veto, pač pa ga bo lahko predsednik republike razglasil takoj," je dejal.

Dodal je še, da bodo takšna glasovanja praviloma izvedli, ko bo šlo za interventne zakone, "vso ostalo zakonodajo pa bomo obravnavali korespondenčno po običajnih uradnih postopkih". "To se nam v tem trenutku zdi primerno," je še dejal.

Sindikati opozarjajo na izpostavljenost delavcev: "Ne naročajte nepotrebnih dobrin preko spleta"

Sindikati v panogah, ki nadaljujejo z delom, opozarjajo na izpostavljenost delavcev ob širjenju koronavirusa. Sindikat delavcev prometa in zvez je sporočil, da v poslovalnicah Pošte Slovenije sicer veljajo določeni omejitveni ukrepi, ki naj bi zagotovili varnost zaposlenih in prebivalcev, vendar pa se je na drugi strani izredno povečalo število paketov za fizične osebe.

"Državljani v želji ostati doma in ostati varni namreč naročamo preko spletne prodaje, pri čemer pozabljamo, da breme dostave pade na pismonoše oz. zaposlene na poštnih okencih. Hkrati še vedno opažamo, da veliko število ljudi prihaja v poslovalnice, pri čemer gotovo ne gre pri vseh za nujne in neodložljive storitve," so navedli.

Prebivalce zato prosijo, da ostanejo doma in ne hodijo na pošto, če to ni neizogibno. Prav tako pozivajo, da ne naročajo nenujnih dobrin v spletnih trgovinah. "Prej kot bomo vsi skupaj solidarno in enotno nastopili za zajezitev virusa, prej se bomo vrnili v ustaljene tirnice. In verjemite, tudi takrat bo še čas, da naročate pakete in vplačujete loterijske srečke. Ne igrajmo pa loterije z življenji," so pozvali.

Delavci v predelovalni in živilski industriji nimajo zaščitne opreme

Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije pa je poudaril, da je pridelava hrane, še posebej v tem času, strateškega pomena. Delavci v kmetijski in živilski industriji, ki v veliki večini delajo na svojih delovnih mestih, so še dodatno obremenjeni in izpostavljeni okužbi s koronavirusom. Vlado zato pozivajo, da takoj sprejme ukrepe, s katerimi bo delodajalcem odredila, na kašen način morajo poskrbeti za zaposlene, ki opozarjajo, da nimajo na razpolago niti najosnovnejše opreme, kot so rokavice, maske in zaščitne obleke.

Ponekod že ustavili proizvodnjo, nekateri še kar vztrajajo

Proizvodnjo so v preteklih dneh že ustavili v podjetjih, kot so npr. BSH Nazarje in v Elanu, danes je ustavljena proizvodnja v Revozu. Čeprav je vso proizvodnjo nemogoče ustaviti, pa sindikati pozivajo vsaj k ustavitvi tiste, ki ni nujna. "Ali je treba v Gorenju, ki proizvaja belo tehniko, resnično še vedno vzdrževati proizvodnjo s 3000 zaposlenimi, ki delajo na tekočih linijah v medsebojnem stiku? Je to delo tako potrebno, da tvegamo okužbe vseh zaposlenih?" se sprašuje predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič v prispevku novinarke Televizije Slovenija Alenke Bevčič.

V sindikatu Skei v Gorenju želijo, da bi delavci ostali doma. V Gorenju so sicer med prvimi uvedli stroge zaščitne ukrepe, a je sindikat v skrbi za zaščito zaposlenih vodstvu podjetja predlagal začasno rešitev, s katero bi lahko delavci ostali doma. "Dnevno imamo pogovore z vodstvom in vztrajamo, da sprejmejo naš predlog. Da zmanjšamo izpostavljenost okužbi," je sporočil predsednik sindikata Skei Gorenje Žan Zeba, ki poudarja, da je trenutno njihova glavna skrb namenjena zdravju zaposlenih in njihovim življenjem. "Vsak dan, ki ga zamudimo, pomeni večje tveganje, zato je hitra reakcija še kako pomembna," je poudaril Zeba in dodal, da se nanj obračajo številni zaskrbljeni delavci iz proizvodnje.

Omejitev prometa z živili

Na dnevnem redu odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno-lesnih sortimentov. Z njim bo vlada poskušala urediti možnosti omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi, predvsem za namen prehrane ljudi, da bi tako zagotovili zadostno oskrbo s hrano. Predlog so na odboru poslanci podprli soglasno.

Šmuc: Na področju likvidnosti so potrebni še globlji ukrepi

"Evropa ne poziva k zapiranju proizvodnje, ne poziva k zapiranju gospodarstva, ker dobro ve, kaj to pomeni," je za Televizijo Slovenija povedala direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. O vrnitvi podjetij na stare tirnice je dejala, da je to odvisno predvsem od ukrepov, ki bodo sprejeti na nacionalni ravni. "Vsak korak zdaj je pomemben in dobrodošel. Je pa res, da je tisto, kar imamo trenutno na mizi, ustrezalo razmeram pred tednom ali dvema," je dejala Šmučeva in opozorila, da so predvsem na področju likvidnosti potrebni mnogo globlji ukrepi.

Prekinitev prestajanja zaporne kazni?

Sešli se bodo tudi člani odbora DZ-ja za pravosodje. Ti bodo imeli na mizah predlog zakona o začasnih ukrepih v povezavi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa, s katerim bi obsojencem omogočili enomesečno prekinitev prestajanja zaporne kazni in predčasen odpust iz zapora. Zadnje tri ukrepe bo DZ potrjeval na četrtkovi izredni seji. Kot je sinoči v medijskih nastopih dejal uradni govorec kriznega štaba za spopadanje z novim koronavirusom Jelko Kacin, naj bi začeli veljati v petek.