"Za številne sem zlobnež, ki je pohabil gospodarstvo," se slikovito v intervjuju za angleški časopis Guardian opiše Christian Drosten, direktor inštituta za virologijo na sloviti univerzitetni bolnišnici Charité v Berlinu. Kot eden izmed peščice strokovnjakov, ki je leta 2003 identificiral virus sarsa in kot vodja osrednjega javnega zdravstvenega laboratorija za koronaviruse, je 48-letni Drosten postal ključni strokovnjak, na katerega se za nasvet obrača nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemci ustavili epidemijo z množičnim testiranjem
"V tem trenutku vidimo po Nemčiji napol prazne oddelke intenzivne nege. To je zaradi tega, ker smo zgodaj začeli široko diagnosticiranje in smo ustavili epidemijo ‒ kar pomeni, da je faktor nalezljivosti padel pod 1," virolog Drosten kot ključno stvar, da v Nemčiji ni takšnega števila žrtev, obolelih s covidom-19 pripisuje široko zastavljenemu testiranju že v zgodnji fazi izbruha pandemije v Evropi.

"A zdaj nastopi "protislovje preprečevanja". Ljudje zdaj trdijo, da smo pretiravali z odzivom. Tukaj je politični in gospodarski pritisk, da se vrnemo k normalnosti. Zvezni načrt v Nemčiji je, da se vsesplošno zaprtje opušča prav počasi. A nemške zvezne dežele določajo lastna pravila in se bojim, da bomo videli veliko ustvarjalnosti pri tolmačenju načrta zvezne vlade. Bojim se, da se bo faktor nalezljivosti znova začel vzpenjati in bomo doživeli drugi val," opozarja Drosten na tako imenovani paradoks preventive, ker so bili Nemci preveč uspešni in se ljudje začnejo spraševati, zakaj so zaprte vse trgovine, šole, zakaj stoji gospodarstvo ...

Faktor nalezljivosti nekoristen za žarišča, kot so domovi starejših
Vplivna skupina, ki preračunava modele epidemije, je predlagala, da bi zaprtje in ohromitev vsakdanjega življenja ter gospodarstva podaljšali še za nekaj tednov, s čimer bi faktor nalezljivosti spravili pod 0,2. Drosten je sprva predlog podpiral, a zdaj ni več prepričan. "Faktor nalezljivosti je le povprečje, znamenje. Ne pove nič o žepih visoke razširjenosti virusa, kot so domovi za starejše občane, kjer bo potrebno več časa, da se izkorenini bolezen in od koder bi lahko znova videli hitro ponovno oživitev epidemije, četudi bi še podaljšali zaprtje," priznava, da neskončno podaljševanje samoizolacije in karantene ne zagotavlja konca pandemije.

Podpira elektronsko sledenje stikov okuženih
V povezavi s tem Drosten ne skriva, da podpira elektronsko nadzorovanje in sledenje okuženih, zlasti za nazaj, kar sproža po Evropi in svetu številne pomisleke glede varovanja zasebnosti in državnega nadzora. "Zdaj imamo dokaze, da se skoraj polovica okužb dogodi, preden okuževalec razvije simptome, in okužen človek je kužen dva dni pred njihovim razvojem. Čim prej moramo prestreči vse morebitno izpostavljene, kar potrebuje elektronsko sledenje stikov," obrazloži vodilni nemški virolog.

Prekuženih le nekaj odstotkov prebivalstva
Za čredno imunost prebivalstva je potrebna 60-70-odstotna prekuženost. "Izidi prvih preiskav protiteles v Evropi in ZDA kažejo, da smo splošno gledano še globoko pri nizkih enoštevilčnih številkah, ob tem pa tovrstni testi še niso zanesljivi," pojasni Drosten, da je naravna pot do prekuženosti (pre)dolga, zlasti ker še ni znano, za kako dolgo, če sploh, se po preboleni okužbi razvije odpornost.

Ključno ciljno testiranje najbolj izpostavljenih
O vprašanju testiranja se strinja, da je najboljše ciljno testiranje za ljudi, ki so najranljivejši ‒ zdravstveno osebje in zaposleni v domovih starejših, česar pa še v Nemčiji kljub ogromnim laboratorijskim kapacitetam še niso dosegli v polnem obsegu. Ob tem poudarja potrebo po zgodnejšem odkrivanju okužb pri najranljivejši skupini ‒ najstarejših, saj prepogosto pridejo do bolnišnične oskrbe že zelo pozno v razvoju bolezni.

Ob tem se Drosten ne zanaša na sezonsko naravo novega koronavirusa, zato pa se zavzema za redne nadzorne študije na prebivalstvu, ki bi razkrivale razvoj prekuženosti in sledenje faktorju nalezljivosti.

Izbruhnilo na Kitajskem, a ne na tržnici v Vuhanu
Virus SARS-CoV-2 po mnenju nemškega virologa brez dvoma izhaja iz Kitajske, a o samem izvoru in začetku izbruha ima tudi zaradi svojih izkušenj in spoznanj ob sarsu leta 2003 jasno mnenje. "Domnevam, da se vse skupaj ni začelo na izpostavljeni morski tržnici v Vuhanu. Verjetneje je, da se je začel izbruh tam, kjer se goji živali ‒ posrednike," razmišlja Drosten.

Izvor bi iskal na farmah rakunskih psov
V podkrepitev svoje domneve opozarja na velikokrat spregledane potrjene podatke o sarsu, da so virus res našli pri cibetovkah, a tudi pri rakunskih psih, česar pa v medijih skorajda ni bilo zaznati. "Rakunski psi so ogromna industrija na Kitajskem, saj se gojijo na farmah in hkrati se lovijo v divjini zaradi kožuha. Če bi mi kdo dal na tisoče evrov in prost dostop na Kitajskem, da poiščem izvor virusa, bi šel najprej pogledat kraje, kjer gojijo rakunske pse," je uperil prst proti morebitnemu posredniku.

Živina gojišče tudi človeških virusov
Novi koronavirus najbrž res izvira iz gostiteljskih netopirjev, a virus je za preskok na človeka potreboval žival kot posrednika, vsaj tako govorijo pretekla spoznanja in raziskave koronavirusov. "Koronavirusi so nagnjeni k menjavi gostiteljev, ko se jim ponudi priložnost in ljudje ustvarjamo takšne priložnosti z nenaravno uporabo živali kot živine. Živina je izpostavljena divjemu živalskemu svetu, hkrati se gojijo v velikih skupinah, kar lahko okrepi viruse, ob tem imajo ljudje z živino tesen stik, na primer z uživanjem mesa. Kamele na Bližnjem vzhodu so tretirane kot živina in so gostiteljice virusa mers kot tudi človeškega koronavirusa 229E, ki povzroča običajni prehlad, medtem ko je govedo originalni gostitelj koronavirusa OC43, ki povzroča druge vrste prehlada," opisuje Drosten pomen živine kot gostiteljev koronavirusov.

Ebola se je vrnila šele po 20 letih
Drosten v intervjuju za Guardian opozarja, da se zdaj sredstva za raziskave trošijo za preveč različnih študij, ki odkrijejo premalo novega in zanimivega za stroko. Vsekakor ne izključuje novega izbruha covida-19 v prihodnosti, ne nazadnje se je ebola po prvem izbruha leta 1976 vrnila šele 20 let pozneje, ko jo je znanost imela za izumrlo bolezen.

Merklova razume, ker je znanstvenica
Kot ključni strokovni glas nemški kanclerki je Drosten pojasnil tudi, kako sam dojema Angelo Merkel. "Izredno dobro je obveščena, pomaga, da je sama znanstvenica in obvlada številke. A ključna se mi zdi njena premišljenost in sposobnost pomirjanja, kar izvira iz njene osebnosti. Ena izmed lastnosti dobrih voditeljev je, da ne izkoriščajo trenutnega položaja za politične priložnosti."

Grožnje ga ne iztirijo, ga pa skrbi prihodnost
Ob koncu pogovora se je Drosten vrnil k "protislovju preprečevanja", zaradi česar je sam pod vse hujšim pritiskom. Prejema grožnje s smrtjo, s katerimi se zdaj spopada policija, ki je tudi poskrbela za njegovo zaščito in varovanje družine. "Ljudje gledajo samo to, kar se dogaja okoli njih, ne pa na primer New Yorka ali Španije. To je ta paradoks preventive in za številne Nemce sem zlobnež, ki je pohabil gospodarstvo. A še bolj kot grožnje s smrtjo me skrbijo druge e-pošte. Sporočila od ljudi s po tremi otroki in so zaskrbljeni za prihodnost. Ni moja krivda, a zaradi teh ne morem spati ponoči," zaključi Drosten, katerega nasvet usmerja kanclerko Merkel v boju s pandemijo v Nemčiji.