"Gre za največji izziv po 2. svetovni vojni, za življenja in zdravje naših ljudi," je dejala kanclerka v nagovoru poslancem. Poudarila je, da pandemija omejuje ravno eksistencialne pravice in potrebe ljudi. Takšne razmere so sprejemljive samo, če so razlogi za omejitve transparentni in prepričljivi in če kritika ni samo dovoljena, ampak tudi slišana, je še dejala. Glede upadanja števila okužb z novim koronavirusom v Nemčiji je poudarila, da je to "vmesni uspeh" v boju proti pandemiji, ki je krhek. "Ne dopustimo, da bi doseženo zapravili in naredili korak nazaj," je pozvala.

Nemčija pripravljena prispevati več v evropski proračun

V luči današnjega videokonferenčnega vrha voditeljev EU-ja je Merklova poudarila, da je Nemčija pripravljena v evropski proračun prispevati "veliko več". "Nemčija bi morala biti pripravljena prispevati več v evropski proračun, ki mora vključevati gospodarski program za podporo okrevanja v prihodnjih dveh letih," je poudarila nemška kanclerka. "Naša posvetovanja še niso na točki dogovarjanja o podrobnostih, toda ena stvar je že jasna: v duhu solidarnosti bi morali biti pripravljeni – v določenem obdobju –, prispevati drugačen, torej veliko višji prispevek v evropski proračun." To je napovedala že pred tem, v sredo pa je to poudaril tudi nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth. Nemčija je bila sicer doslej med državami, ki so zagovarjale skromnejši proračun.

Kanclerka v obrambo WHO-ju

Merklova se je v svojem nagovoru dotaknila tudi Svetovne zdravstvene organizacije. Kot je dejala, je WHO nepogrešljiv partner Nemčije, s čimer se je jasno distancirala od kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je začasno ustavil financiranje WHO-ja. "WHO je nepogrešljiv partner, ki ga podpiramo," je dejala kanclerka.

Novi ukrepi za pomoč gospodarstvu

Koalicija je po dolgih pogajanjih v sredo pozno ponoči sklenila dogovor o novem svežnju pomoči. Med drugim bo vlada bolj kratkoročno pomagala delavcem s skrajšanim delovnim časom, DDV v gostinskih storitvah bo začasno znižan na 7 odstotkov, podaljšali bodo čas izplačevanja nadomestila za brezposelnost, znižane pa bodo tudi davčne obremenitve za manjša podjetja. Sveženj predvideva tudi višjo finančno pomoč zvezne vlade, tj. 500 milijonov evrov za šole in učence, in sicer za spodbujanje izobraževanja na daljavo in digitalizacije.

"Nemčija je uspešno upočasnila pandemijo z drastičnimi omejitvami. To pa ima pomembne gospodarske in socialne posledice," so v skupni izjavi po sedemurnih pogajanjih zapisale koalicijske stranke. "Vseeno pa lahko omejitve rahljamo le po majhnih korakih, saj je virus še vedno močno prisoten po državi in ne smemo ogroziti doseženega uspeha z novim valom okužb."

"Zvezna vlada mora sprejeti nove ukrepe za ublažitev socialnih in gospodarskih posledic in podprtje okrevanja," so še zapisali.

Zaposleni, ki se jim je delovni čas zmanjšal za več kot 50 odstotkov, bodo po četrtem mesecu prejemanja dodatkov prejeli višje izplačilo, tj. v višini 77 odstotkov svojega čistega prihodka. Tisti, ki bodo dodatek prejemali še tudi po sedmih mesecih, bodo prejemali med 80 in 87 odstotki svojega prihodka. Zdaj velja, da je nadomestilo v višini med 60 in 67 odstotki prihodka.

DDV v gostinstvu bo med 1. julijem 2020 in 30. junijem 2021 znižan z 19 odstotkov na 7 odstotkov. Kot poroča Deutsche Welle, bo zaradi znižanja davkov državna blagajna ob 5 milijard evrov.

Sveženj pomoči bo vladi dovolil še nadaljnje finančne ukrepe, pri čemer je razvidno, da želi vlada ohraniti nekaj manevrskega prostora za morebitni drugi val okužb.

Predtem je vlada marca prižgala luč za 750 milijard evrov vreden sveženj pomoči, zaradi česar se je prvič po letu 2013 zadolžila.

Na skrajšanem delavniku v polovici podjetij

Polovica nemških podjetij uporablja skrajšan delovni čas, je pokazala raziskava nemškega gospodarskega inštituta Ifo. Skrajšan delavnik je oblika državne pomoči, ki omogoča delodajalcem, da dajo delavce v času pandemije na krajši delovni čas. V tem času ga uporabljajo v širokem naboru industrij, med drugim tudi v avtomobilski industriji. Kot je še sporočil Ifo, je 18 odstotkov podjetij povedalo, da želijo odpustiti delavce oziroma jim ne bodo podaljšali pogodb za določen čas, 15 odstotkov pa predvideva, da bodo zaprli proizvodnjo oz. zaprli podjetja. Po predvidevanjih gospodarstvenikov bodo omejitve, ki veljajo za zajezitev širjenje novega koronavirusa, trajale še okoli štiri mesece, je še sporočil Ifo.