Marsikdo se ob tem sprašuje, kako globoko lahko pade turizem. Toda, pravo vprašanje je drugje. Kako želimo zagnati turistični sektor s točke 0? Kaj želimo spremeniti? Kako zgraditi turizem, ki bo v sožitju z naravo in ki bo ustvarjal prihodnost, v kateri želimo živeti? Kakšen turizem si torej želite vi?

Slovenski turizem je med pandemijo od vseh gospodarskih dejavnosti najbolj prizadet. Udarilo ga je prvega, najgloblje, in verjetno bo tudi zadnji, ki bo okreval. Lansko leto je bilo rekordno za slovenski turizem, glede na zaznanih 6,2 milijona turistov in dejstvo, da turizem prispeva skoraj 13 odstotkov BDP-ja. Kakšna pa bo turistična bilanca leta 2020? Zdi se, da se bodo karte temeljito premešale. Slovenija je močno odvisna od ključnih trgov Italije, Nemčije in Avstrije, za dolgoročno preživetje pa je obseg domačega povpraševanja dosti premajhen, da bi lahko nadomestil izpad tujih trgov. Po podatkih World Travel Tourism Councila se letos na svetovni ravni pričakuje 75 milijonov izgubljenih delovnih mest v turizmu – ob tem pa ne pozabimo, da kar vsako deseto delovno mesto generira ravno turizem. Jasnejša slika glede pričakovanj o letošnji sezoni se bo ustvarila v naslednjih tednih, glede na rahljanje ukrepov mobilnosti in odpiranje mej. Se pa v Sloveniji predvideva 8-odstotni padec BDP-ja, k čemur bo turizem prispeval 3–5 odstotkov. Sledi okoli 15 tisoč izgubljenih delovnih mest v celotnem turizmu, od tega dobrih pet tisoč v nastanitvenih dejavnostih.

Ljudje so lačni svobode, zato je po odprtju potovanj znotraj države pričakovati, da bodo znotraj Slovenije dosti potovali. Iskali bodo morje in sonce, na udaru bodo zdraviliške in gorske destinacije ter obala. Temu primerno bo najhitreje okreval izletniški turizem, skupaj z bari, restavracijami in kavarnami – najslabše pa luksuzni segment turizma. Do izraza bodo prišli personalizirani produkti, povezani z urejenostjo, varnostjo in čistočo. Ljudje pa se bodo še najmanj do jeseni izogibali množičnih srečanj z veliko koncentracijo ljudi. Tako je namreč stanje turizma na nedavnem spletnem seminarju Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete osvetlil strokovnjak za področje turizma Peter Vesenjak: "Najbolj bodo prizadete nastanitvene gostinske dejavnosti, ki so povezane z mednarodnimi gosti in so trenutno odvisne izključno od domačega gosta. Izjemno dolgoročne posledice bodo čutile križarke in letalski prevozniki. Sledijo organizatorji dogodkov, še posebej večjih, ki se jih ne pričakuje do konca leta. Na ravni destinacij bo močno prizadeta tudi Ljubljana, ki je pretežno vezana na mednarodno tržišče. Če bomo imeli srečo in bo svetovna pandemija obvladana do poletja letos, se bo turistični promet začel zelo postopno obujati od druge polovice leta 2020 do poletja 2021."

Kaj se lahko naučimo iz preteklega kriznega marketinga v turizmu?
Turizem se je v zgodovini izkazal kot izjemno trpežna in odporna panoga. Tako po finančni krizi leta 2008 kot tudi po izbruhu sarsa leta 2009. Hitremu upadu je navadno sledilo tudi hitro okrevanje. Če sta sars in pa finančna kriza svetovni turizem prizadela selektivno, pa je pandemija covida-19 udarila dosti siloviteje, v večjem obsegu in bolj simetrično. "Resno okrevanje turizma se bo začelo, ko bo virus popolnoma obvladljiv. Predvidevanja so, da naj bi okrevanje trajalo od 18 do 24 mesecev," je na spletnem seminarju Centra poslovne odličnosti pojasnjevala Ljubica Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete.

Kakšne ukrepe bi torej morali sprejeti v malih državah, kot je Slovenija, v prizadevanjih, da znova privabimo turiste? Peter Greenberg, legendarni urednik turizma na CBS News in velik poznavalec svetovnega turizma, je jasen: "Svetoval bi vam, da nehate predstavljati državo in začnete predstavljati izkušnjo. Ob tem poudarite, da je pri vas varno. V tem trenutku si namreč želimo varnosti. Vi, naša in vaša vlada, letalske družbe – vsi hočejo vedeti, da bo vse v redu. Ob tem pa ne poudarjati lepega jezera, kot je Blejsko, ali lepih gora in lepe obale. Poudariti morate, kako ste Slovenijo pripravili za mene. Pomemben je proces, ne izdelek. Če ne poudarite procesa, nihče ne bo prišel gledat izdelka, ker mi v tej situaciji niste dali jamstva."

Podobnega mnenja je Carina Ren, profesorica in raziskovalka na danski univerzi Aalborg za turizem in kulturne inovacije, ki ob tem še dodaja: "Če je turista v 'prejšnjem svetu' navadno zanimala cena in izdelek, ga bo zdaj zanimala predvsem varnost. Če bomo poudarjali zdravstveno varnost in pri tem ponujali kraje, ki jim turisti lahko zaupajo in se tam počutijo kot doma, je to recept, da bomo v bližnji prihodnosti pritegnili obiskovalce."

#Tourism From Zero
Enega izmed načinov, kako se spopadati z novo realnostjo v turizmu, nam ponuja mednarodna akcija #Tourism From Zero, ki se je začela na slovenskih tleh, pridružile pa so se ji številne s turizmom povezane organizacije in univerze po vsem svetu. Iniciativa postavlja v ospredje lokalno skupnost in raziskovalno-razvojne dejavnosti v turizmu.

Mednarodni projekt želi dati konkretne rešitve, kako v turizmu tudi v času uničujočega vala pandemije iz krize oditi še boljši. Akcija bo pridobila ključne informacije iz najrazličnejših turističnih sektorjev, in sicer o aktualnih razmišljanjih in novem vedenju prihodnjih gostov.

"Zakaj za vraga smo v turizmu pretežno osredotočeni samo na določene točke tega sveta," se sprašuje Dejan Križaj, z UP FTŠ Turistica, soustanovitelj mednarodnega združenja AIRTH – Alianse inovatorjev in raziskovalcev v turizmu in hotelirstvu. "Zakaj so določeni deli sveta pred pandemijo ostali čisto spregledani, čeprav v sebi skrivajo toliko priložnosti in novih doživetij? Mogoče jih bomo zdaj res začeli spet še enkrat raziskovati in spoznavati na novo. Akcija #TourismFromZero je tako povsem logična posledica našega dela v zadnjih letih, saj že od začetka govorimo o tem, da moramo ustvariti drugačen turizem. In pa ponudbo, ki bo postala odgovornejša do turistov, do zaposlenih, do partnerjev, lokalnih prebivalcev in na koncu tudi do okolja.”

Kako razmišljajo o novem turizmu v širši regiji?
Hrvaška je, v nasprotju s Slovenijo, pretežno osredotočena na poletni turizem in ima šibko razpršeno celoletno ponudbo. Hrvatje namreč kar 80 odstotkov prenočitev ustvarijo med junijem in avgustom. Siniša Topalović, ki je vodil ekipo podjetja Horwath HTL pri pisanju strategije slovenskega turizma, je glede prihodnosti zmerno pesimističen: "Za Hrvaško je to najtežje leto v zadnjih tridesetih letih. Če se v mesecu ne popravi stanje ukrepov, bomo imeli vojni scenarij z začetka leta 1990. Nič ne bo imelo tako negativnega vpliva na turizem kot ta pandemija, ne finančna kriza, niti izbruh sarsa. Trenutno smo v turizmu v umetni komi."

Hrvaška tako kot Slovenija in tudi preostale države v regiji skupaj z Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, ne bodo preživele samo od domačega turizma. Kupna moč je premajhna, da bi panogo v celoti rešili domači gostje. Nekateri sicer še vedno optimistično stavijo na julij in avgust, ko je promet največji. A tudi turisti in turizem na Balkanu ne bodo več enaki, kot so bili še pred kratkim. Psihologi ugotavljajo, da bo strah ostal še dolgo po koncu epidemije.

V Srbiji, od koder smo lani v Slovenijo dobili dobrih 145 tisoč turistov, ocenjujejo, da se bodo devizni prihodki v prvih petih mesecih – ob čemer sta bila prva dva rekordna – zmanjšal za 300 milijonov evrov. Turistični delavci sporočajo "bili smo med prvimi, ki jih je virus povozil, in bomo zadnji, ki bodo znova vstali". Brez dela so namreč čez noč ostali vsi – od turističnih agencij, hotelirjev, prevoznikov, vodičev do množice drugih, ki so od turizma odvisni. Dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin pojasnjuje: "Srbski minister za turizem Rasim Ljajić pravi, da je nemogoče napovedati, ali bomo letos lahko potovali. A drugače kot številni drugi, je prepričan, da se bo turizem v Srbiji hitro pobral. Kljub temu, da so v Srbiji izgubili marsikaj, kar so gradili zadnja leta. Med drugim so močno stavili na kitajske turiste za katere verjemjo, da bodo v prihodnje med tistimi, ki bodo po koncu epidemije pomagali, da se srbski turizem postavi na noge. Še pred tem pa bodo morali rešiti preprostejše vprašanje že vplačanih aranžmajev, saj nočejo, da bi ljudje, ki so ostali brez počitnic, ostali tudi brez denarja, in da ne bi turistične agencije, ki zaposlujejo od 6 do 7 tisoč ljudi, zaradi vračanja množično propadale."

In koliko se bo spremenil turizem po koncu korona pandemije? Topalović je realen: "Ljudje preveč pričakujejo nekakšno transformacijo po covidu-19. S cepivom se bo situacija počasi vračala na stare tirnice. Dosti se govori o selfnesu, toda bodimo realni. Velik del prebivalstva si lahko privošči samo množični, poceni turizem. Namesto transformacije bodo prišla nova pravila družabnega obnašanja. Predlagam, da k nam od maja pa avgusta pošljete 500 tisoč Slovencev na dopust. Potem pa vam mi Hrvatje vrnemo to isto v zimski in jesenski sezoni z obiskom vaših term in planin."

Turizem 4.0
Gostom, ki bodo po koncu koronakrize kratkoročno potovali izrazito regijsko, individualno, manj z letali in več z vlaki, bo treba intenzivno ponujati vsebinsko močne produkte z drugačnimi vrednotami, kjer ne bo pomembna zgolj ekonomska bilanca štetja prenočitev in števila prihodov.

Zaradi spremenjenega turizma po treba podatke in nove tehnologije učinkovito uporabljati za trajnostno in strateško načrtovanje turistične panoge. V Sloveniji že vse od leta 2018 poteka največji raziskovalno-razvojni projekt v zgodovini države – Turizem 4.0, vreden kar 2,3 milijona evrov, v katerem sodelujejo vse tri slovenske univerze pod vodstvom novogoriškega podjetja Arctur. Izziv turizma nove dobe je predvsem v zbiranju podatkov iz stotine različnih virov (med drugim tudi iz števcev prometa ter plačanih turističnih taks) in njihovi transformaciji v informacije, ki bodo koristile ljudem. Tomi Ilijaš, direktor podjetja Arctur pojasnjuje: "Danes zberemo v eni minuti toliko podatkov, kot smo jih prej v stoletjih. Različne naprave so povezane v internet in celi kupi podatkov se kopičijo na raznih zasebnih in javnih računalnikih. Naša naloga je, da te, dokaj neuporabne podatke, pretvorimo v koristne informacije za ljudi. Tehnologijo izkoriščamo za to, da ustvarjamo turizem v katerem so doživetja v dologoročno zadovoljstvo vseh, lokalnih prebivalcev in turistov."

Dober primer Turizma 4.0. je preusmerjanje turističnih tokov. Ob kombiniranju različnih virov javnih podatkov, kot so turistične takse, prodane vinjete in števci prometa, lahko na statistični ravni naredimo precej dobre analize turističnih tokov in s pomočjo strojnega učenja pripravimo zanesljive napovedi bodočega gibanja turistov. Gre za koristne informacije s katerimi prepoznamo območja, ki so preobremenjena in bodo zato negativni učinki turizma prevladali nad pozitivnimi.

Turizem BO
Po okrevanju po covidu-19 ima Slovenija prednost, saj je bila že pred pandemijo naša usmeritev v trajnostni turizem. Smo zeleni in varni – to moramo sporočati naprej ter na tem graditi naš nadaljnji razvoj. Povrhu pa ne pozabimo, da bomo leta 2021 predsedovali Evropski uniji, kar nam bo prineslo nove goste in prenočitve. Turizem se je sicer ustavil, toda s tem ga ne bo konec. Še vedno bo rasel in praksa je pokazala, da je iz vsake krize izšel še močnejši.