"Mislim, da ni nobenega dvoma, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna država, in mislim, da smo dosegali rezultate, ki so tako rekoč nadpovprečni," je v uvodu dopoldanske novinarske konference povedal minister za zdravje Tomaž Gantar. Ob tem je izrazil obžalovanje, da so se v javnosti in nekaterih medijih pojavili dvomi o strokovnosti opravljenega dela, predvsem pri oskrbi starejših v domovih za starejše občane.

Sorodna novica V torek potrjeni dve novi okužbi, brez smrtnih žrtev

Kot je spomnil Gantar, so se tako zdravstvene ustanove kot domovi za starejše občane že pred epidemijo spopadali s kadrovskimi in prostorskimi stiskami. Vseeno so s pomočjo prilagoditev po njegovem mnenju uspešno prebrodili kritične trenutke. "Med približno 18.800 oskrbovanci v domovih jih je bilo okuženih samo 1,7 odstotka, kar mislim, da je odličen rezultat," je dejal zdravstveni minister in dodal, da so se manjše težave pojavljale v desetih od 102 domov, z velikimi težavami pa so se med epidemijo spopadali le v treh domovih.

"In še te so nastopile tako rekoč ob samem začetku epidemije," je poudaril Gantar, ki je izrazil prepričanje, da so se težave s pomočjo strokovnih ekip reševale na optimalen način. "Mislim, da so ugotovitve, sejanje nemira in tudi strahu med ljudi glede dogajanja in obravnave starejših občanov popolnoma neupravičeni. Po drugi strani pa hudo krivični do vseh zdravstvenih delavcev, ki so se v teh domovih trudili, da bi seveda težavo epidemije in bolezni covid-19 premagali s čim boljšim rezultatom," je svoj del sklenil Gantar, ki je strokovno podkrepitev svojih besed prepustil sogovornikom na novinarski konferenci.

Novi koronavirus vstopil v 10 odstotkov domov za starejše

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, so domovi za starejše veliko več od institucij, kjer se zgolj izvaja institucionalno varstvo. "Varovancem predstavljajo intimni dom, kjer se počutijo varne," je dejala Ribičeva, ki je v preteklosti opravljala tudi delo direktorice doma za starejše.

Poudarila je, da v 90 odstotkih vseh domov v Sloveniji okužb z novim koronavirusom ni bilo. "To pomeni, da so ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe v teh domovih dosegli svoj namen," je prepričana državna sekretarka. Naštela je žarišča okužb. Ta so se pojavila v domovih v Metliki, v Šmarjah, v Ljutomeru, nekoliko manjše žarišče je bilo v domu v Horjulu in domu Vič – Rudnik, enota Bokalce. "V drugih domovih so imeli eno ali dve okužbi med stanovalci oz. zaposlenimi. Pri teh smo z ukrepi preprečili širjenje okužbe," je pojasnila.

Državna sekretarka je povedala tudi, da na ministrstvu za delo poteka oblikovanje delovne skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb, v kateri sodelujejo stroka, izvajalci in ministrstvi za zdravje ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Nalogi bosta pregled ukrepov in dobrih praks in priprava načrta v primeru drugega vala. Oblikovani bodo smernice, protokoli in usmeritve za ravnanje izvajalcev. Osnovni cilj je zagotovitev varnosti in zaščite vseh stanovalcev in zaposlenih ter da se ohranja normalizacija življenja," je pojasnila Ribičeva, ki je poudarila, da ima ključno vlogo zdravstvena stroka, ki ji je treba zaupati.

Številke so v javnosti sprožile strahove

V zadnjem času je bilo v medijih večkrat omenjeno, da je v domovih za starejše umrlo 70 ali celo 80 odstotkov vseh umrlih za boleznijo covid-19 v Sloveniji. "Podatek je dejstvo," je na tiskovni konferenci povedala vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Ob tem je infektologinja opozorila, da je bila številka prikazana v kontekstu, ki je nakazovala na to, da je bilo za stanovalce domov slabo poskrbljeno in da so bili premalo pogosto premeščeni v bolnišnice.

Ker je po mnenju Beovićeve zaradi takšnih trditev v javnosti prišlo do nepotrebnih strahov, je navedla nekaj dejstev. "Prvič moramo vedeti, da je zdravljenje v bolnišnici v vsakem primeru od otroške dobe do pozne starosti smiselno takrat, ko lahko v bolnišnici nudimo zdravljenje, ki ga bolnik doma ne more biti deležen, pa ga zaradi svoje bolezni seveda potrebuje, da ima t. i. indikacijo," je pojasnila infektologinja. Kot drugo dejstvo je poudarila, "da za bolezen covid-19 nimamo nekega uspešnega specifičnega zdravljenja, ki bi zmanjšalo bolezen, izboljšalo preživetje".

"Za celostno razumevanje, zlasti teh številk, je treba povedati, da je pravzaprav v domovih v Sloveniji, ta podatek se nanaša na 20. maj, umrlo 52 odstotkov vseh umrlih v državi, dodatnih 29 odstotkov so prispevale smrti stanovalcev domov, ki so umrli v bolnišnici," je povedala infektologinja.

Vsako premestitev je treba dobro premisliti

Kot je pojasnila Bojana Beović, pri številnih bolnikih s covidom-19 sprejem v bolnišnico ni potreben, ne glede na to, ali so starostniki ali so mlajši ljudje, saj bolezen v veliki meri poteka dovolj blago. "Sprijazniti pa se moramo, če govorimo o domovih, tudi z žalostnim, ampak življenjskim dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci naših domov za starostnike, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka," je dejala in dodala, da pri takšnih oskrbovancih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z virusom, ni smiselno. "V bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja," je dodala.

"Nekateri bolniki s covidom-19 lahko v bolnišnici pridobijo z intenzivnim podpornim zdravljenjem ali z umetnim predihavanjem," je nadaljevala Beovićeva in poudarila, da je v takšnem primeru potrebna premestitev v bolnišnico, vendar se moramo ob tem zavedati, da je zdravljenje v bolnišnicah tvegano. "Številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico psihično zelo hitro spremenijo, ker se težje prilagajajo tujemu okolju, in to je zanje lahko hitro usodno," je opozorila Beovićeva. Po njenem mnenju je treba zato odločitev o vsaki premestitvi dobro pretehtati, še posebej zato, ker tudi bolnišnice še ne nudijo učinkovitega zdravljenja covida-19. Kot je pojasnila, je bila med stanovalci domov za starejše v Sloveniji smrtnost v celoti 26-odstotna. Med tistimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico, pa 57-odstotna. Kar govori v korist temu, da kljub vsemu trudu bolnikom v bolnišnici ni bilo mogoče pomagati.

Vindišar: Kdor je potreboval obravnavo v bolnišnici, jo je tudi dobil

Svojo plat spopadanja z novim koronavirusom v domovih za starejše je predstavil tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. Celjska bolnišnica je bila k pomoči v Domu starejših občanov v Šmarju vključena 21. marca. "Tja smo takoj napotili interventno skupino, zdravnike in medicinske sestre, ki so prve dni pomagali pri oskrbi in tudi pri izobraževanju kadra, kako lahko sodelujejo in pomagajo pri obvladovanju okužbe," je pojasnil Vindišar.

V Celju je bilo hospitaliziranih več oskrbovancev doma. Od skupaj 54 bolnikov s covidom-19, ki smo jih zdravili, je bilo 27 oskrbovancev doma v Šmarjah. "Vseh okuženih v domu je bilo do včeraj 124 oskrbovancev in 38 zaposlenih. 86 oskrbovancev je okužbo prebolelo, vseh smrti je bilo 38," je statistiko povzel Vindišar in dodal, da je bila odločitev o tem, da bodo priskočili na pomoč, edina mogoča v tistem času. Vindišar je zatrdil, da so vsi tisti, ki so potrebovali obravnavo v bolnišnici, to tudi dobili. "Odločitev o nadaljnji lokaciji zdravljenja je po dogovoru s svojci sprejela domska zdravnica. Skoraj 80 odstotkov vseh dokazano okuženih v domu v Šmarju je okužbo prebolelo tam," je pojasnil Vindišar.

Domovi so bolj bivališča kot bolnišnice

Kot je spomnil direktor klinike na Golniku Aleš Rozman, je covid-19 najprej vdrl v Dom starejših občanov v Metliki. "Že na samem začetku, ko še nismo natančno vedeli, s čim imamo opravka in kako se bo epidemija razvijala, smo opazili, da domovi niso namenjeni temu, da se vodijo kot bolnišnice, ampak so to bolj bivališča," je povedal Rozman in dodal, da so zato že od začetka razmišljali, kako učinkovito obvladati širjenje okužb, usposobiti osebje in zagotoviti dovolj zaščitne opreme.

Kot je navedel Rozman, se 40 odstotkov prenosov zgodi, še preden je oseba simptomatična. "To pomeni, da tisti prvi trenutek, ko zaznamo okužbo, tudi če bi ga takoj umaknili, se je prenos že zgodil," je povedal Rozman. Z ozirom na to so skovali strategijo, v kateri se dom razdeli na območje, kjer bivajo zdravi prebivalci, na t. i. sivo cono, kjer so bili stiki obolelih oziroma suspektni, in na rdečo cono, kjer prebivajo zboleli, ki nimajo težke klinične slike. "Treba je poudariti, da 70 odstotkov starostnikov preboleva covid z lažjo klinično sliko," je dodal Rozman.

Direktor klinike na Golniku je poudaril tudi, da v javnosti prevladuje interpretacija, "da ko človek zboli, se ga pripelje v bolnico, kjer se zgodi čudež in je vse v redu". Pri tem je dodal, da sam prevoz v bolnico praviloma ne spremeni izida zdravljenja. "Edino, kar rešuje življenja v domovih za starejše, je, da tja okužba ne pride, oziroma če že pride, da se čim prej ustavi," je bil jasen Rozman in pri tem domova v Metliki in Naklem navedel kot dva uspešna primera, kjer se je okužba ustavila pravočasno.

Povzetki kartonov, in ne "seznami za odstrel"

Podobno kot strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje je tudi direktor Klinike Golnik zagotovil, da so bili v bolnišnico pripeljani vsi tisti, ki so to potrebovali. Povedal je tudi, da je kot koordinator za spodnjo Gorenjsko domske zdravnike prosil, da se poglobi slika o paliativnem stanju. "Vemo namreč, da ko bolnik zboli za neko dodatno boleznijo, je videti funkcionalno bistveno slabši in res se zdi že kot umirajoč. In da se jim ne bi zgodila neka krivica, smo poprosili, da se v nekem pametnem času skuša z bolniki vzpostaviti stik, jih pregledati in ob tem ugotoviti, ali niso deležni neke paliativne oskrbe, ki bi jim sicer pripadala," je pojasnil Rozman.

"Te liste, ki ste jih videli v časopisih, to niso liste, ki bi preprečevale, da kdo ne bi prišel v bolnišnico, ampak neki zapisnik za dežurnega zdravnika, če sredi noči dobi klic, da se lažje orientira," je glede očitkov o pripravi 'seznamov za odstrel' povedal Rozman. Besede Rozmana je potrdila tudi koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh. Kot je povedala, so na ministrstvu v pripravah na morebitno hitro širitev virusa prosili zdravnike, "da pripravijo kratke povzetke svojih stanovalcev in bolnikov".

"V nobenem smislu niso bili namenjeni odstrelu določenih stanovalcev. Če si predstavljate situacijo, ko pride zdravnik ob treh ponoči in dobi debel dokument, ne ve, v kakšnem stanju je stanovalec, ali lahko po poteku umre ali gre za novonastalo stanje zaradi okužbe, zato pogleda ta povzetek," je pojasnila Lopuhova. Dodala je, da se v primerih, ko se poslabšanje zdravstvenega stanja zgodi sredi noči, pokliče urgentna služba, ki presodi, ali bolnik potrebuje bolnišnično zdravljenje ali ne.