Trump je svojo napoved objavil na Twitterju, potem ko je državni tožilec William P. Barr izjavil, da so proteste proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA izrabile in ugrabile radikalne nasilne skupine.

Trump je gibanje antifa, ki velja za mednarodno politično aktivistično levičarsko gibanje in se označuje za protifašistično, v tvitu označil za "radikalno anarhistično gibanje". Gibanje je skupaj z nekaj svetovalci okrivil kraje mirnih protestov proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi.

V nizu tvitov je sicer Trump čestital organom pregona z nacionalno gardo vred za uspešno spopadanje s situacijo. "Anarhisti pod vodstvom antifaja, med drugimi, so bili hitro pokorjeni," je zapisal v enem izmed tvitov in dodal, da bi moral to že prvo noč storiti župan. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je s tem meril na demokratskega župana Minneapolisa Jacoba Freya.

Medtem so po ameriških mestih zaradi protestov po smrti temnopoltega Georgea Floyda v policijskem pridržanju v Minneapolisu uvedli policijske ure.

Odvetnik Chauvina obtožil naklepnega umora

Tožilstvo je proti Dereku Chauvinu vložilo obtožnico za umor 3. stopnje, odvetnik Floydove družine Benjamin Crump pa je za CBS dejal, da gre po njegovem prepričanju za primer umora 1. stopnje, torej naklepnega umora. "Menimo, da je bil naklep. Skoraj devet minut je imel svoje koleno na vratu moškega, ki je moledoval za zrak," je dejal po poročanju BBC-ja. Kot je dodal, je Chauvin tiščal koleno na Floydov vrat še tri minute po tem, ko je bil nezavesten. "Ne razumemo, čemu to ni primer naklepnega umora. Ne razumemo, kako je mogoče, da niso bili vsi policisti aretirani," je dejal Crump. Trije drugi navzoči policisti namreč niso bili prijeti, temveč so jih le odpustili.

Kot je pojasnil Crump, so pridobili zvočni zapis dogajanja v usodnih minutah. Na njem eden izmed drugih policistov pravi, da očitno Floyd nima utripa, in predlaga, da bi ga dali v drug položaj. A Chauvin to možnost zavrne.

Nedelja je po ameriških mestih minila v napetem vzdušju. Po ulicah večjih mest patruljira na tisoče policistov in pripadnikov nacionalne garde. Kot je danes sporočila nacionalna garda, v 15 zveznih državah in prestolnici posreduje okoli 5000 njenih pripadnikov, še okoli 2000 pa jih je v pripravljenosti. Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo ustavil "skupinsko nasilje".

Sobotne proteste zaznamovalo nasilje

Floydova smrt je tudi v soboto na ulice pognala številne množice protestnikov, protesti so potekali v najmanj 30 mestih po ZDA. V Chicagu so protestniki metali kamne na policiste v protiizgredni opremi, ti pa so v ljudi streljali pločevinke s solzivcem. Policija v Los Angelesu je na protestnike streljala z gumijastimi naboji, protestniki pa so zažigali policijska vozila in v policijo metali steklenice. V nedeljo so se v podporo ameriškim protestnikom ljudje pridružili tudi v središču Londona.

Sorodna novica "Ko se bela Amerika prehladi, črna Amerika stakne pljučnico"

Po družbenih omrežjih se širijo posnetki policijskega nasilja na protestih. Ponekod se je policija z vozili zaletela v protestnike, drugje so protestnike pretepali in jih preganjali s solzivcem, tudi če so bili mirni.

V Jacksonvillu na Floridi je bil med nemiri v vrat zaboden policist, ki se po navedbah tamkajšnjih medijev zdaj zdravi v bolnišnici. V Indianapolisu so bili ustreljeni trije ljudje, dva sta zaradi poškodb umrla.

Že drugi dan se je množica zbrala tudi pred Belo hišo v Washingtonu. V Atlanti v Georgii so bile po včerajšnjih nemirih na nekaterih območjih razglašene izredne razmere.

Množice ljudi so med drugim protestirale tudi v Minneapolisu, New Yorku, Miamiju, Filadelfiji. V New Yorku so prijeli 350 ljudi, 30 policistov je bilo lažje ranjenih. Župan Bill de Blasio je dejal, da poteka preiskava policijskega odziva na protestnike. Med drugim je pod drobnogledom dogodek v Brooklynu, kjer je policijsko vozilo zapeljalo proti množici protestnikov, ki so vanj metali opeke.

V Tallahasseeju na Floridi je poltovornjak zapeljal skozi množico protestnikov, pri čemer ni bilo žrtev. Policija je voznika nemudoma aretirala. V Filadelfiji so protestniki skušali porušiti kip nekdanjemu županu, ki je veljal za rasista, požigali so avtomobile, ropali, vlamljali.

V Los Angelesu so v soboto aretirali 533 ljudi, v St. Louisu preiskujejo smrt protestnika, ki je padel z obleganega tovornjaka, v Detroitu je nekdo iz vozila streljal na protestnike, ki so v Seattlu zaprli ceste, v Atlanti so oblegali guvernerjevo palačo.

Sorodna novica "Ne morem dihati! I can't breathe!"

Nočne policijske ure so oblasti med drugim uvedle v Minneapolisu, Atlanti, Los Angelesu, Filadelfiji, Portlandu, Louisvillu, kljub temu pa so ljudje v več mestih vztrajali na ulicah, bilo je tudi ropanje.

Župan St. Paula v Minnesoti je dejal, da je bilo poškodovanih in izropanih okoli 170 trgovin. "V St. Paulu in drugje po državi vidimo to stopnjo jeze in besa, ki sta, iskreno rečeno, legitimna, ko gledamo te grozljive videe Georga Floyda, ki so ga zadušili do smrti," je dejal župan Melvin Carter.

"Položaj v Minneapolisu nima več ničesar opraviti z umorom Georgea Floyda. Gre za napad na civilno družbo, vlivanje strahu in nemira v naša velika mesta," je dejal guverner Minnesote Tim Walz. Ta zvezna država je prvič po drugi svetovni vojni mobilizirala celotno nacionalno gardo, rezervne vojaške enote. Te enote so mobilizirali tudi guvernerji Ohia, Misurija, Wisconsina in Tennesseeja.

Trump: Potrebna je pravica, ne kaos

Trump je demokratskega župana Minneapolisa okrivil, da mu ni uspelo zamejiti protestov.

Trump, ki je leta 2017 glede shodov rasistov in protirasistov v Charlottesvillu v Virginii dejal, da so bili "dobri ljudje na obeh straneh", je po začetku protestov dejal, da je Floydova smrt "Američane napolnila z grozo, jezo in žalostjo".

"Pred vami stojim kot prijatelj in zaveznik vsakega Američana, ki želi mir," je dejal Trump in obsodil dejanja "roparjev in anarhistov". Po njegovih besedah je zdaj potrebno "zdravljenje, ne sovraštvo, pravica ne kaos".

"Ne bom dovolil, da jezna drhal prevlada, to se ne bo zgodilo," je zatrjeval. V soboto pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspešno prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s človeško posadko v vesolje, je sporočil, da vlada razmišlja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. "Vojska je pripravljena in sposobna posredovati," je povedal novinarjem. "Vojska je tam lahko zelo hitro," je dodal. Na Twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija "uporabila neomejeno moč vojske" in tudi izvajala aretacije.

Obrambno ministrstvo je vsem enotam po ZDA izdalo opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.

Iz Bele hiše, pred katero se je zbrala množica, je v soboto zjutraj tvital, da bodo na protestnike, ki bi prišli čez ograjo Bele hiše, naščuvali "divje pse", in temnopolto županjo glavnega mesta Muriel Bowser obtožil, da noče poslati na pomoč mestne policije.

Trumpov demokratski tekmec Joe Biden ga je obtožil spodbujanja nestrpnosti. Dodal je, da bi morali biti odgovorni za Floydovo smrt kaznovani.

Napadi policije na novinarje

Reuters poroča, da sta bila dva člana njihove novinarske ekipe, ki je bila kot taka jasno označena, v Minneapolisu poškodovana, ko ju je policija zadela z gumijastimi naboji.

Gre za še enega v nizu napadov na novinarje med poročanjem s protestov. V istem mestu je bil v petek aretiran CNN-ov novinar, v Louisvillu v Kentuckyju pa so policisti novinarko med oddajanjem v živo ustrelili s posebnimi nesmrtonosnimi naboji. Policija se je za ta incident pozneje opravičila.

Pred Belo hišo pa je jezna množica pregnala novinarsko ekipo prorepublikanske televizijske postaje Fox, ki je izjemno naklonjena predsedniku Trumpu. Ko se je ekipa umikala pred jeznimi protestniki, ji je temnopolta protestnica dejala: "Zamislite si, kako je biti temnopolti moški, saj se tako počutiš vsak dan."