Ko smo v preteklih mesecih navajali azijske primere uspešnega spopadanja z novim koronavirusom, je beseda največkrat tekla o Južni Koreji, Tajvanu in Hongkongu, ki so v primerjavi z Vietnamom veliko bogatejše, z boljšim zdravstvenim sistemom in višjim standardom. Za primerjavo: v Vietnamu je na 10.000 prebivalcev 8 zdravnikov, v Južni Koreji pa trikrat več, kažejo podatki Svetovne banke.

A Vietnam je, kot se čedalje bolj razkriva ob analizi spopadanja držav s pandemijo, po krivici ostal v senci opaznejših bližnjih držav. Kljub 1400 kilometrov dolgi kopenski meji s Kitajsko, ki je bila prvo svetovno žarišče bolezni, in več milijonom kitajskih turistov, ki vsako leto obiščejo Vietnam, jim je namreč s kombinacijo več ukrepov uspelo odlično zajeziti širjenje novega koronavirusa. V petih mesecih so potrdili le 328 primerov okužbe, konec aprila pa so, potem ko je bila predtem tri tedne država v celoti v karanteni in je življenje skorajda obstalo, začeli rahljati ukrepe, odprle so se šole in trgovine in življenje se tako počasi vrača v ustaljene tirnice. Seveda z nekaterimi spremembami, ki bodo dolgoročne.

Kot je pred dnevi poročal CNN, so uradne številke avtoritarnega Vietnama, kjer je svoboda govora omejena, za skeptike skorajda prelepe, da bi bile resnične. Pa vendar stroka meni, da so oblasti v Hanoju glede epidemije navajale resnične podatke. Guy Thwaites, specialist za infekcijske bolezni, ki dela v eni od glavnih bolnišnic, ki so jih oblasti določile za zdravljenje bolnikov s covidom-19, zavrača pomisleke dvomljivcev in pravi, da številke odražajo dejansko stanje na terenu. "Na oddelke grem vsak dan, poznam posamezne primere in vem, da ni bilo nobene smrti," pravi Thwaites, ki med drugim vodi enoto za klinično raziskovanje oxfordske univerze v Hanoju.

Reuters je poročal, da so stopili v stik s 13 pogrebnimi zavodi v Hanoju in v nobenem ni prišlo do povečanja števila smrti.

Kaj je bil torej pravi recept, ki se je v praksi izkazal kot izjemno učinkovit?

Strokovnjaki za javno zdravje ugotavljajo, da je šlo za skupek dejavnikov, od vladnega takojšnjega odziva, zelo strogega sistema izsledovanja stikov okuženih do zelo učinkovitega komuniciranja z javnostjo. Podobno kot še nekaj drugih azijskih držav je imel Vietnam v nedavni preteklosti že izkušnje z izbruhi nalezljivih bolezni, med njimi s sarsom, mersom, ošpicami in mrzlico denga, zato si je v preteklih letih veliko prizadeval za izboljšanje zdravstvenega sistema.

Kot je za avstralski ABC dejal Mike Toole, specialist za nalezljive bolezni na inštitutu Burnet v Melbournu, je bil eden od ključnih dejavnikov uspešne zgodbe prepoznavanje, da gre za resno in nevarno bolezen. Vietnamske oblasti so se odzvale izjemno hitro, kot pravi Toole, verjetno najhitreje zunaj Kitajske. Takoj je bila ustanovljena posebna vladna delovna ekipa za boj proti širjenju virusa.

Na novi koronavirus so se oblasti v Hanoju tako začele pripravljati že več tednov, preden so potrdili prvo okužbo. V tistem času sta Kitajska in Svetovna zdravstvena organizacija imeli stališče, da ni jasnih dokazov, da se virus sploh širi s človeka na človeka. A v Vietnamu niso želeli tvegati. "Nismo le čakali na smernice WHO-ja, temveč so se na podlagi podatkov, zbranih v državi in zunaj nje, odločili, da bomo ukrepali zelo zgodaj," je za CNN dejal Pham Čuang Tai, namestnik vodje oddelka za infekcijski nadzor na državnem inštitutu za higieno in epidemiologijo v Hanoju.

Ko so 11. januarja kitajske oblasti sporočile novico o prvi žrtvi covida-19, je Vietnam še isti dan uvedel zdravstvene preglede na letališčih: vsem so izmerili telesno temperaturo, tiste, ki so imeli vročino, so kašljali ali imeli bolečine v prsih in težko dihali, pa so osamili in jih potem testirali. Pri tistih, ki so jim potrdili okužbo, so vse sopotnike in člane posadke dali v 14-dnevno karanteno. Izsledili so osebe, s katerimi so bili v stiku, in tudi njih dali v karanteno za 14 dni, odpovedali so tudi vse mednarodne polete.

Vietnamski minister za zdravje je imel sestanek z WHO-jemi in ameriškim centrom za preprečevanje nalezljivih bolezni že 15. januarja, več tednov prej, preden so druge države sploh začele oblikovati strategijo boja proti novemu koronavirusu. V tisti prvi, zgodnji fazi je zmes hitrega odziva in učinkovitega testiranja uspešno zajezila hitro širjenje virusa, je pred dnevi ocenil Svetovni gospodarski forum.

Oblasti spodbujale "ovajanje"

Oblasti so spodbujale tudi k dejanju, ki bi bilo v bolj odprtih družbah deležno številnih kritik: ljudi so spodbujali, naj prijavijo svoje sosede ali znance, če so se ti vrnili iz tujine. Pri izsleditvi stikov okuženega je pomembno vlogo odigrala tehnologija, natančneje mobilna aplikacija NCOVI, ki jo je razvilo vietnamsko ministrstvo za informatiko in komunikacije. Aplikacija dnevno obnavlja zdravstveno stanje posameznika, hkrati pa tudi deli žarišča novih okužb in daje nasvete, kako ostati zdrav. K temu je treba dodati še spletni sistem za prijavo, ki ga je razvilo ministrstvo za zdravje, s katerim so nadzorovali možne in potrjene primer covida-19. Tako so zagotovili, da so izsledili nove primere okužb in jih potem hitro tudi osamili.

Premierjev namestnik Vu Duc Dam je sredi januarja vladnim agencijam naložil, naj sprejmejo drastične ukrepe, da bi preprečili širjenje bolezni v Vietnam. Predvsem so okrepili nadzor na mejah, letališčih in pristaniščih.

Prvi primer potrjen 23. januarja

23. januarja so v državi potrdili prva dva primera okužbe: šlo je za Kitajca, ki je živel v Vietnamu, in njegovega očeta, ki je pripotoval iz Vuhana na obisk. Naslednji dan so oblasti odpovedale vse letalske povezave z Vuhanom in takoj vzpostavile dve telefonski številki za vse informacije, še isti dan je zdravstveni minister aktiviral izredni center za preprečitev epidemije. Vietnamski zdravniki so v medicinski reviji The The New England Journal of Medicine poročali o dveh primerih prenosa okužbe s človeka na človeka. Šlo je za prvi z dokazi podprt primer o širjenju s človeka na človeka zunaj Kitajske. 29. januarja so iz bolnišnice odpustili sina, 12. februarja še očeta.

Ko so v državi 25. januarja praznovali lunarno novo leto, je vietnamski premier Ngujen Šuan Phuc razglasil vojno proti novemu koronavirusu. "Boj z epidemijo je kot boj s sovražnikom," je dejal na izrednem zasedanju komunistične stranke. Isti dan je Svetovna zdravstvena organizacija posvarila, da novi koronavirus predstavlja tveganje za javno zdravje na mednarodni ravni. 29. februarja je zdravstveno ministrstvo vzpostavilo 40 mobilnih enot po državi, katerih naloga je bila pomagati na območjih z okužbami glede karantene, dezinfekcije in prevoza bolnikov ali bolnikov, pri katerih je bil sum okužbe.

Še nekaj dni pozneje, 1. februarja, je vlada v državi razglasila epidemijo. Takrat je bilo v državi šest potrjenih okužb. Tisti dan so bili že prekinjeni poleti letalske družbe Vietnam Airlines na Kitajsko, v Hongkong in Tajvan, 21. februarja so bile prekinjene vse mednarodne letalske povezave. Vse, ki so se vrnili iz tujine, so za dva tedna osamili in jih nastanili v posebnih prebivališčih, ki jih je postavila država. V karanteno so dali več tisoč ljudi, med njimi številne, pri katerih je obstajal le sum, da bi lahko bili v stiku z okuženo osebo.

Hiter domač razvoj testov

Do začetka marca so vietnamski strokovnjaki razvili že več nizkocenovnih testov za odkrivanje bolezni. Na tisti točki ZDA recimo niso imele nobenega učinkovitega testa, vzporednico z najbogatejšo na svetu, kjer imajo danes več kot pol milijona okuženih in daleč največ smrtnih žrtev covida-19 na svetu, potegne profesor Toole. "Vietnam je imel tri različne teste."

Učinkovito komuniciranje z javnostjo

Čeprav v državi niso imeli veliko primerov, so oblasti poleg prej naštetih ukrepov izvajale močno kampanjo ozaveščanja o pomenu resnosti epidemije, med drugim so naredili tudi glasbeni video, ki je hitro začel krožiti po svetu. V njem so s pomočjo melodije, ki gre hitro v uho, poudarjali pomen umivanja rok. 19. marca so oblasti začele tudi zbirati denar za nakup medicinske in zaščitne opreme za ljudi, ki so delali z bolniki s covidom-19. Do 5. aprila je bilo prek SMS-a poslanih več kot 2,1 milijona donacij.

Nekateri kritiki so skušali na dobro strategijo Vietnama vreči senco dvoma, češ država ni izvajala množičnega testiranja. Kot navaja Svetovni gospodarski forum, pa je resnica drugačna. Najprej je država kupila 200.000 testov od Južne Koreje, potem pa zelo hitro, samo v mesecu dni, razvila svoj sistem testiranja, ki je učinkovit, hiter, saj je izvid znan že po uri, in po dostopni ceni. V primerjavi s številnimi drugimi državami pa v Vietnamu velja, da testirajo samo tiste, pri katerih obstaja sum, da bi lahko bili okuženi.

Marca so oblasti sprejemale čedalje ostrejše ukrepe oz. omejitve glede potovanj:, med drugim so uvedli prej omenjeno karanteno za vse, ki so se vrnili iz tujine, ukinili pa so tudi izdajo vizumov ne le za Kitajce, temveč kmalu tudi za Južno Korejo, Iran in Italijo, konec marca pa prepovedali vstop v državo vsem tujcem.

Prva največja karantena zunaj Kitajske

Oblasti so zelo hitro uvedle tudi popolno karanteno. Že 12. februarja so tako za 20 dni popolnoma zaprli celotno skupnost z 12.000 prebivalci v kraju severno od Hanoja, kjer so odkrili sedem primerov okužbe. To je bila prva tako velika karantena zunaj Kitajske. Šole, ki so jih zaprli januarja in ki bi se morale odpreti februarja po koncu počitnic ob novem lunarnem letu, so ostale zaprte. Odprli so jih šele maja. "Ukrepi konec januarja in v začetku februarja so bili daleč pred drugimi državami. In to je bilo res v veliko pomoč, da so lahko obdržali nadzor," je dejal Thwaites.

Stanje 13. februarja: 16 okuženih, potem pa tri tedne niso potrdili nove okužbe. Potem je prišel drugi val marca, ko je okužbo vnesel Vietnamec, ki se je vrnil iz tujine. Oblasti so natančno izsledile vse njegove stike in jih osamile, navaja CNN. Imamo zelo razvejan sistem, 63 pokrajinskih centrov za nadzor bolezni, več kot 700 jih je na ravni okrožij, ter več kot 11.000 v zdravstvenih domovih. Vsi so pripomogli pri sledenju stikom, je pojasnil doktor Pham z vietnamskega nacionalnega inštituta za higieno in epidemiologijo. Januarja so teste izvajali v treh laboratorijih, aprila pa že v 112, navaja ABC. Podatki za konec aprila so navajali, da so v državi izvedli okoli 260.000 testiranj, kar odstotkovno ni veliko, a njihova strategija ni bilo množično testiranje, temveč zelo fokusirano testiranje možnih okuženih.

Televizijska obvestila o gibanju okuženih

Vsaka oseba, pri kateri so potrdili okužbo, je morala oblastem predati natančen in obsežen seznam ljudi, s katerimi se je srečala v preteklih 14 dneh, pri čemer so bili na seznamu tudi mogoči stiki. Še več, na televiziji in v časopisih so bila obvestila, kdaj in kje se je posamezni okuženi gibal, vse, ki so jih sumili, da so bili v stiku z njim ali so bili le v istem času na istem kraju, so povabili na testiranje.

Primera učinkovitega sledenja stikom

Ena od 328 okuženih je bila bolnica št. 17, pri kateri so okužbo odkrili 6. marca ponoči. Šlo je za prvi primer v Hanoju. 26-letnica je potovala po Evropi. Imela je več simptomov, a oblasti ni obvestila o svojem potovanju ali zdravstvenem stanju. V tisti noči so oblasti odkrile in izsledile okoli 200 ljudi, ki so bili v stiku z njo, ki so živeli v isti ulici z njo ali bili v istem letalu iz Londona. Novica, da je potrjena okužba v Hanoju, je povzročila strah med prebivalci, ki so množično drli v trgovine po nakup zalog hrane in drugih potrebščin, navaja Wikipedija.

Marca je bolnišnica Bach Mai v Hanoju, ena od največjih bolnišnic v državi, postala žarišče bolezni z več deset potrjenimi okužbami. Odziv oblasti je bil takojšen: bolnišnico so osamili in zaprli in izsledili skoraj 100.000 ljudi, povezanih z njo, med njimi zdravnike, bolnike, obiskovalce in njihove najbližje stike, razloži doktor Pham. "S sledenjem stikom smo izsledili skoraj vse, prosili smo jih, naj ostanejo doma v samoizolaciji, če pa se bo pokazal kakršen koli simptom, naj obiščejo najbližji zdravstveni center, kjer so jih brezplačno testirali."

Dodatno so testirali še 15.000 ljudi, povezanih z bolnišnico, med njimi 1000 zdravstvenih delavcev. Kot že rečeno, so izsledili tudi posredne stike, ki so morali ostati v domači samoizolaciji, medtem ko so osebe, ki so bile v neposrednem stiku z okuženim, namestili v državne nastanitve.

Večina primerov okužb, odkritih aprila in maja, so bili povezani s tujino oz. natančneje, vrnitvijo iz nje, kar je bilo z vidika sledenjem stikov precej lahka naloga.

Kot že rečeno, so oblasti za državo uvedle karanteno med 1. in 15. aprilom, potem je sledilo rahljanje ukrepov. 23. aprila so tako umaknili pravilo o socialni izolaciji, odprli so tudi nenujne trgovine in restavracije, postopno so začeli odpirati tudi šole, v domovino so se z repatriacijskimi leti začeli vračati v tujini obtičali vietnamski državljani. Med temi poleti je bil tudi sploh prvi neposredni polet družbe Vietnam Airlines iz ZDA v Vietnam 7. maja. Življenje se je začelo pospešeno vračati v normalen ritem, 11. maja pa je vlada začela državno turistično kampanjo, v kateri spodbuja državljane, naj odkriva domače kraj. Naslovila jo je Vietnamci potujejo po Vietnamu. Še vedno pa velja, da ob vstopu v državo velja 14-dnevna karantena.

43 odstotkov nesimptomatskih bolnikov

Državna študija glede vietnamskih ukrepov, ki jo je pripravilo 20 zdravstvenih strokovnjakov, razkriva, da je bilo do 1. maja v državnih nastanitvah v karanteni okoli 70.000 ljudi, še 140.000 jih je bilo v domači samoizolaciji ali izolaciji v hotelih. Kar v študiji bode v oči, je podatek, da je šlo med 270 vključenimi primeri v analizo kar pri 43 odstotkih za nesimptomatske bolnike.