"Številni ljudje v Hongkongu se bojijo, da je njihov način življenja – za katerega se je Kitajska zavezala, da ga bo ohranjala – v nevarnosti," je zapisal v časopisih Times in South China Morning Post britanski premier Boris Johnson. Kot je nadaljeval, Združeno kraljestvo, če bo Kitajska s svojimi dejanji še naprej upravičevala te strahove, preprosto ne bo mogel zgolj skomigniti z rameni in se obrniti stran, ampak "bomo spoštovali svoje obveznosti in ponudili alternativo". Ob tem je spomnil na "zgodovinske vezi in prijateljstvo" s to nekdanjo britansko kolonijo.

Z rahljanjem imigracijskih pravil za prebivalce Hongkonga je sicer Pekingu že pred dnevi zagrozil britanski zunanji minister Dominic Raab, Peking se je odzval z grožnjo z "ustreznimi protiukrepi".

V državi brez vizuma do enega leta

Če bo Kitajska uveljavila zakon o nacionalni varnosti, bo Združeno kraljestvo spremenilo svoja pravila o priseljevanju, tako da bo vsem imetnikom teh potnih listov iz Hongkonga dovolilo prihod v Združeno kraljestvo za obdobje 12 mesecev.

Tega bi bilo mogoče podaljšati, imetnikom pa podeliti širše pravice, med njimi pravico do dela, ki bi jim lahko odprla pot do pridobitve britanskega državljanstva, v torkovem članku obljublja Johnson in dodaja, da bi bile to "največje spremembe našega vizumskega sistema v zgodovini Britanije".

Peking: Združeno kraljestvo naj že opusti svojo kolonialno miselnost

Na grožnje se je že odzval Peking, ki je London opozoril, da se mu bo vmešavanje v zadeve Hongkonga "zagotovo maščevalo". "Združenemu kraljestvu svetujemo, da naredi korak nazaj z roba, da opusti svojo mentaliteto hladne vojne in kolonialno miselnost ter prizna in spoštuje dejstvo, da se je Hongkong vrnil h Kitajski," je izjavil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan.

Kitajski ljudski kongres je v četrtek potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim bo na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga. Predlog se zdaj seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal ta mesec, in bi lahko postal dokončno uzakonjen še pred septembrom.

Kršitev dogovora "ena država, dva sistema"

Načrti Pekinga so vodili v vnovične množične proteste v Hongkongu in ogorčenje Zahoda. Kot opozarjajo, je načrtovani zakon neposredno v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Kitajske, saj odpravlja svoboščine, obljubljene Hongkongu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Združenega kraljestva leta 1997.

Ta predaja je namreč potekala na podlagi svojstvenega dogovora, ki uveljavlja načelo "ena država, dva sistema", po katerem ima Hongkong zaščitene določene svoboščine, kot so svoboda zbiranja in govora, neodvisno sodstvo in nekatere demokratične pravice, ki jih drugi deli celinske Kitajske ne poznajo.

Prav v skladu s tem dogovorom naj bi Hongkong tudi uveljavil lasten zakon o nacionalni varnosti. A zaradi nepriljubljenosti se to ni nikoli zgodilo – vlada je poskušala leta 2003, a je pod pritiskom protestov popustila. Lani so nato protesti proti zakonu o izročanju prerasli v nasilje in se razvili v širše gibanje proti Kitajski in za več demokracije.