Kot je v svojem nagovoru dejal znani borec za človekove pravice, Floydova usoda, ki ga je policist Derek Chauvin skoraj devet minut tiščal s kolenom na vratu, simbolizira univerzalno izkušnjo policijske brutalnosti, katere žrtve so Afroameričani. "George Floyd ne bi smel biti med mrtvimi. Ni umrl zaradi slabega zdravja. Umrl je zaradi splošno nedelujočega ameriškega kazenskega sistema. Čas je, da vstanemo v Georgeevem imenu in rečemo: Umaknite svoja kolena z naših vratov," je dejal cenjeni duhovnik in zbrane pozval k tišini, ki je simbolno trajala 8 minut in 46 sekund. Kot je napovedal, se bo boj nadaljeval, dokler se ne bo spremenil celotni pravni sistem.
"Protesti so povsod po svetu. Nekateri so nasilni, nekateri drugačni. Nihče izmed nas in v naši družini ne podpira nasilja in ropanja. Ampak želim si, da bi se resnično zavedali razlike med tistimi, ki pozivajo k miru, in tistimi, ki pozivajo k tišini. Nekateri izmed vas ne želite miru. Želite tišino. Želite, da bi molčali in molče trpeli. Prevladujoča večina protestnikov ni lomila oken, ampak je poskušala zlomiti ovire," je še dodal v svojem nagovoru Sharpton.
Zbrane je nagovoril tudi Philonise Floyd, eden od bratov umrlega, ki je opisal, v kakšni revščini je živela družina, ko so bili otroci. Oblačila so prali v umivalniku in jih sušili v pečici. "Noro je videti, da so vsi ti ljudje prišli, da bi videli mojega brata, neverjetno je, da je ganil toliko src," je dejal.
Žalne slovesnosti v kapelici univerze North Central University se je udeležilo več sto ljudi, med njimi tudi častiti Jesse Jackson, senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, guverner Minnesote Tim Walz in župan Minneapolisa Jacob Frey, še več pa se jih je zbralo pred njo.
"Smrt je opomnik na strah, s katerim temnopolte družine živijo vsak dan"
Sočasno je potekala tudi žalna slovesnost na drugem koncu ZDA v Brooklynu, ki se je je udeležil tudi drugi Georgeev brat Terrence Floyd. Zbrane je pozval, naj nadaljujejo boj za pravico, a poudaril, da brez nasilja. Newyorški župan Bill de Blasio, sicer deležen ostrih kritik protestnikov, ki so ga tudi med nagovorom nenehno prekinjali s pozivi k odstopu in so mu celo obrnili hrbet, se je v svojem nagovoru zavezal, da bo Georgeeva smrt povzročila velike spremembe v policijski praksi v New Yorku, in pozval k večji medrasni empatiji. "Vsi, ki poznamo privilegij svetlopoltih, moramo narediti več, ker sploh ne prepoznavamo v celoti, kakšno bolečino na dnevni ravni povzroča rasizem v naši družbi." Spregovorila je tudi njegova temnopolta žena Chirlane McCray, ki je dejala, da je Floydov uboj opomnik na strah, s katerim živijo temnopolte družine vsak dan. "Bojimo se za njihova življenja, pa tudi za njihovo sposobnost, da bi živeli dostojanstveno."
Slovesnosti se bodo nadaljevale še skoraj teden dni. Floydove posmrtne ostanke bodo najprej prepeljali v Severno Karolino, kjer se je rodil, in nato še v Teksas, kjer je preživel večino svojega življenja.
Protesti tudi deseti dan
Medtem so se protesti po različnih mestih po ZDA nadaljevali že 10. dan zapored, v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi dnevi, ko so proteste ponekod zaznamovali spopadi med policijo in protestniki, ropanje, požigi in neredi, pa so potekali mirno, poročajo agencije. Na tisoče ljudi se je zbralo v Minneapolisu, New Yorku, Atlanti, Washingtonu, Denverju, Detroitu in Los Angelesu. Organizatorji protestov in številni protestniki so v zadnjih dneh odločno pozvali, da je treba jezo in gnev zaradi smrti Floyda preobraziti v prenovljeno gibanje za državljanske pravice in zahtevati spremembo ameriškega kazenskega sistema.
"Gre za prelomen trenutek in nekega dne, ko bom imela otroka, me bo on ali ona vprašala, kaj sem počela med vstajo leta 2020, med ameriško vstajo," je dejala 30-letna pisateljica iz Brooklyna Nana Mensah, ki je v rokah držala napis "Lahko ste srečni, zahtevamo le enakopravnost, ne maščevanja".
V Washingtonu se je zbralo več tisoč ljudi pred Lincolnovim spomenikom, ločena skupina protestnikov pa se je zbrala v bližini Bele hiše, kjer so gradbeni delavci postavljali nove betonske ovire in ograje.
Javnost razburjajo novi posnetki policijskega nasilja
Javnost medtem razburjajo novi posnetki policijskega nasilja nad protestniki. V New Yorku so suspendirali dva policista, potem ko se je pojavil posnetek, ki kaže, kako sta na tla porinila 75-letna protestnika, ki se je pri padcu udaril v glavo in začel krvaveti iz ušesa. Moškega so odpeljali v bolnišnico, njegovo stanje je resno, a stabilno. Policija je sprva sporočila, da se je moški sam "spotaknil" med "prerivanjem s protestniki", nato pa so spremenili izjavo.
V New Yorku so policisti, ki so jih pri tem posneli, pretepali protestnike, medtem ko so ti bežali, poroča BBC.
V Washingtonu so policisti pred Belo hišo pred dnevi s solzivcem in posebnimi naboji nasilno pregnali mirne protestnike.
Posnetki policijskega nasilja nad protestniki, pri čemer so številni poškodovani, sicer preplavljajo družbena omrežja.
Medtem je policija v Arizoni objavila podrobnosti incidenta, v katerem so 25. maja policisti ubili še enega temnopoltega Američana Diona Johnsona. Policisti so ga ustrelili, potem ko so ga našli "nezavestnega na voznikovem sedežu" avtomobila, ki je delno oviral promet, so sporočili s policije.
Kot dodajajo, je prišlo do prerivanja med policistom in Johnsonom, pri čemer je policist moškega ustrelil. Spomnimo, incident se je zgodil na dan, ko je policist v Minneapolisu ubil temnopoltega Georgea Floyda.
Napovedana tožba proti Trumpu, Barru in drugim uradnikom
Po poročanju Guardiana je več organizacij za človekove pravice, med njimi Ameriška unija za civilne svoboščine (ACLU), napovedalo, da bodo vložile tožbo proti Donaldu Trumpu, pravosodnemu ministru Williamu Barru in več drugim zveznim uradnikom zaradi ponedeljkovega napada na mirne protestnike pred Belo hišo. Obtožujejo jih kršenja z ustavo zagotovljenih pravic in izvajanja nezakonite teorije zarote za kršitev teh pravic. Kot smo poročali, so protestnike nasilno odstranili s solzivcem in plastičnimi naboji, da je lahko šel Trump potem do cerkvice sv. Janeza, kjer se je fotografiral z Biblijo.
Pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo
Protesti so doslej privedli do 10.000 aretacij, ponekod pa so posamezni nasilni protestniki povzročili tudi precejšnjo gmotno škodo. Ob tem se krepijo pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo. Župan Los Angelesa Eric Garcetti je v četrtek preklical policijsko uro in napovedal, da ne bi zvišal sredstev za policijo, kot je bilo sprva predvideno. Policija Los Angelesa je lani dobila 1,19 milijarde dolarjev. V New Yorku je odvzem milijarde dolarjev od šest milijard vrednega policijskega proračuna zahtevalo 40 mestnih svetnikov, ker se vrstijo pritožbe zaradi policijskega nasilja nad protestniki. Župan Bill de Blasio krčenju denarja za policijo nasprotuje, a policijski sindikat ga kljub temu kritizira, ker noče poslati vojske na ulice, in poziva na pomoč predsednika Donalda Trumpa. De Blasia napadata tudi Trump in guverner New Yorka Andrew Cuomo.
Četverici grozi do 40 let zapora
V četrtek so na sodišče prvič privedli tudi trojico policistov, ki so jih prijeli pozneje in ki so obtoženi pomoči pri umoru. Sodišče je zanje odredilo varščino 750.000 dolarjev. Kot je znano, je tožilec proti 44-letnemu Chauvinu vložil obtožnico za nenaklepni umor. Chauvina naj bi zaslišali v ponedeljek. Vse štiri policiste so odpustili. Če bodo obsojeni za najhujše točke obtožnice, jim grozi do 40 let zaporne kazni.
Pelosijeva pisala Trumpu
Ameriško javnost, vsaj njen del, pa je začelo skrbeti, kdo drži obrambo pred protestniki, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. V Washingtonu namreč to počnejo oboroženi možje v neoznačenih uniformah, menda naj bi šlo za enote pravosodnega ministrstva. Predsednica spodnjega doma kongresa Nancy Pelosi je zato pisala predsedniku. "Pisala sem pismo in v njem izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem militarizacije in pomanjkanjem jasnosti, ki lahko povzročita kaos. Zahtevam popoln seznam agencij, ki so vpletene, ter pojasnila pristojnosti in odgovornosti čet in zveznih enot, ki so razporejene v Washingtonu."
Razkol se poglablja in v javnem pismu je general Jim Mattis, odstavljeni Trumpov obrambni minister, predsednika obtožil, da počne vse, da bi razdelil, in ne povezal Američanov. Kot takšen, tako pravi Mattis, je Trump grožnja ustavnemu redu. Predsednik se je odzval pričakovano, po Twiterju, z oceno o najbolj precenjenem generalu na svetu. Republikanci pa – nekateri so podprli Mattisa, drugi se sklicevali na svobodo izražanja, večina pa je intenzivno molčala, je še poročal Stopar.
Twitter umaknil Trumpov video
Reuters poroča, da je Twitter onemogočil prikaz videa v poklon Floydu z naslovom Zdravljenje, ne sovraštvo, ki ga je na svojem Youtubu objavil predsednik Donald Trump. Kot so pojasnili, so ga umaknili zaradi pritožbe glede avtorskih pravic. 3 minute in 45 sekund dolg video je objavljen na Trumpovem kanalu na Youtubu, potem pa so ga na Twitterju v sredo delili člani njegove kampanje. Na njem so prikazane fotografije protestov, v ozadju pa govori Trump. "Podpiramo miroljubne protestnike in slišimo njihove zahteve. Tukaj stojim pred vami kot prijatelj in zaveznik vsakega Američana, ki išče pravico in mir."
Obama: Vaša življenja štejejo, vaše sanje štejejo
Kot je poročal BBC, se je prvič po smrti Floyda nanjo odzval tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Po njegovih besedah so protesti nekaj najbolj intenzivnega, kar je doživel v svojem življenju, Američane je pozval, naj izkoristijo priložnost, da se spopadejo z osnovnimi težavami, ki prežemajo družbo. "Prepogosto nasilje izvajajo tisti, ki naj bi vam služili in vas varovali. Želim, da veste, da vi štejete. Želim, da veste, da vaša življenja štejejo, da vaše sanje štejejo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje