Blejec, ki bo čez nekaj dni dopolnil 30 let, je lani prišel v Stožice, kamor se je vrnil po šestih letih, kot glavna okrepitev. Prevzel je kapetanski trak združenega kluba. Po zadržanem začetku sezone je nato ujel zelo dobro formo in je eden redkih, ki so v pretekli sezoni v dresu Olimpije pustili dober pečat in upravičili zaupanje.

Pred kratkim je podpisal novo dvoletno pogodbo, čeprav je zanj vladalo kar nekaj zanimanja. Kapetan tako ostaja v zmajevem gnezdu in je pred premorom, ki zdaj čaka Ljubljančane, misli usmeril proti novi sezoni, potegnil pa je tudi črto pod preteklo.

Pred kratkim ste podaljšali pogodbo. Ste zadovoljni z dogovorom?
Zelo sem zadovoljen, da smo se dogovorili. Vesel sem, da ostajam v Ljubljani, saj še vedno verjamem v ta projekt, ki se je začel s preteklo sezono. Mislim, da z novim trenerjem in neko novo energijo lahko v prihajajoči sezoni naredimo korak naprej glede na preteklo.

Omenili ste novega trenerja. Kaj je prinesel Jurica Golemac?
Lahko rečem, da gre za zelo kakovostnega trenerja, ki točno ve, kaj hoče od svojih igralcev. Se pravi, to, kar ti bo rekel, to moraš izpolnjevati. Mislim, da edino tako lahko dosežemo rezultat, če bo vsak igralec, ki bo v ekipi, vedel, kaj trener od njega hoče, in temu sledil. To mi je pri njem zelo všeč. On je tudi eden izmed razlogov, da sem sploh ostal v Ljubljani.

Zdaj je pred vami mesec premora, kako pa sta izkoristili čas, odkar so znova dovoljeni treningi?
Od takrat, ko so se sprostili ukrepi, pa do četrtka smo ves čas trenirali. Delali smo predvsem individualno na stvareh, ki jih bomo uporabljali v igri. Se pravi, smo skušali približati te situacije iz igre na neko individualno delo. Mislim, da smo naredili en korak naprej. Veliko je bilo tudi ponavljanja različnih stvari, tako da pride malce v male možgane. Mislim, da je bilo vse skupaj zelo dobrodošlo. Slovensko jedro je bilo prisotno na treningih. Smo se spoznali in se malce tudi podružili. Neke začetne korake, če tako rečem, smo naredili. Recimo, da neko podlago, da bomo lažje začeli priprave avgusta.

Kot pravite, je slovensko jedro že sestavljeno, verjetno pa pričakujete še kakšnega slovenskega košarkarja? Februarja je bilo na pokalu vidno, kako so zaradi KZS-jevih pravil Slovenci pomembni, ko sta z Edom Murićem igrala praktično cele tekme.
Ja, zagotovo je to želja vseh nas igralcev, prepričan sem, da tudi trenerja in uprave. Verjamem, da se bo pridružil še kdo in da naredimo neki slovenski klub s pridihom Hrvaške. Olimpiji mora biti osnovi cilji, da v naslednji sezoni znova prevzame primat v Sloveniji tako v pokalu kot tudi v državnem prvenstvu. Potrebujemo to rotacijo slovenskih igralcev. Mislim, da je to edini ključ, da se torej naredi neko pravo slovensko jedro, ki bo ostalo tu v Ljubljani še nekaj časa.

Znova vas je v svoje vrste želela Crvena zvezda. Je bilo tudi sicer veliko zanimanja?
Nekateri klubi so pokazali interes, bilo je tudi nekaj ponudb, ampak na koncu sem se odločil za Olimpijo in prepričan sem, da je bila to tudi prava odločitev.

Med sezono se je za vas ogrel Virtus. Ste bili blizu odhoda?
Virtus se je takrat res kar zelo zavzel za to, da me pripelje, ampak sem imel pogodbo z Olimpijo. Nismo sklenili dogovora. Vse je za nekaj dobro. Na koncu se je potem tudi videlo, da je bila odločitev pravilna, še posebej zaradi situacije, ki je sledila po svetu.

S pandemijo koronavirusne bolezni 19 se je vse kar naenkrat ustavilo. Kako ste vi preživeli to nenavadno obdobje?
Čudno je bilo. Nenavadno je, da sredi marca končaš sezono. Ne veš, pri čem si. Negotov si. Nekaj časa smo še čakali, kaj bo z Ligo ABA, če se bo morda nadaljevala. Situacija je bila res čudna. Vsak športnik je verjetno skušal čim več izvleči iz tega in delati zase. Nekaj si lahko naredil, ampak vseeno to ni isto kot takrat, ko je sezona, ko tekmuješ in treniraš. Navsezadnje je to nekako naš način življenja in tako je bilo to obdobje tudi za nas kar težko.

Vam ga je pa olajšala nova družinska članica.
Na srečo sem dobil ta očetovski dopust, če lahko tako rečem. Lahko sem bil doma z ženo in otrokom. Tako smo izkoristili te trenutke skupaj.

Če potegnete črto pod preteklo sezono, je jasno, da z rezultatom ne morete biti zadovoljni.
Ne, definitivno ne. Vsi smo pričakovali bistveno več, tudi veliko smo obljubljali na začetku sezone. Na koncu se ni izšlo, kot bi se moralo, ampak navsezadnje, če pogledamo za nazaj, je bila ekipa res na hitro sestavljena v juliju. Nametani smo bili z vseh vetrov in preprosto se ni ustvarila ta kemija, ki je zelo pomembna v ekipnih športih. Imeli smo vzpone in padce, odigrali tudi nekaj dobrih tekem, a preveč pomembnih izgubili. Če potegnemo črto, zame seveda sezona ni bila uspešna.

Opaziti je bilo, da na parketu ni prave kemije, kot pravite. Imeli ste kakovostne posameznike, kar pa ni bilo dovolj, da bi konstantno zmagovali. To individualno kakovost ste pokazali, ko ste premagali zveneče nasprotnike, izgubili pa ste tudi kar nekaj tekem proti na papirju slabšim ekipam. Predvsem na teh tekmah je to prišlo do izraza, kajne?
Res je. Premagali smo Zvezdo in Partizan, recimo, potem pa je na ključnih tekmah Lige ABA na primer proti Igokei doma in Mornarju, ki bi jih morali dobiti, enostavno nekaj zmanjkalo. Mislim, da bi takrat prava ekipa morala stopiti skupaj, te tekme zmagati in verjetno bi bilo tudi stanje drugačno. Verjetno bi tako tudi prišli v drugi del Evropskega pokala. Slovenskega pokala tu ne bom štel, ker tam je kvota tujcev omejena. Zagotovo bi lahko bilo precej boljše, ampak vseeno, recimo, da lahko uporabimo izgovor, da je bila ekipa na hitro sestavljena. Vendarle je šlo za nekaj novega, nov projekt in verjamem, da bo že prihajajoča sezona veliko boljša.

Vam je po tistem izpadu iz Evropskega pokala, ko ste bili v igri za drugi del, na neki način padla motivacija, saj ste potem tako hitro zapravili odličen položaj v Ligi ABA?
Ne bi rekel, da je padla motivacija. Vsak si seveda želi igrati v čim kakovostnejšem tekmovanju. Ta izpad je takrat vse malce prizadel, ker smo vendarle imeli vse v svojih rokah, pa potem izgubili proti Nanterru. Prisotnega je bilo precej grenkega priokusa, vseeno pa mislim, da to ni bil razlog, da smo potem tako padli v Ligi ABA.

Jasno je, da trener Slaven Rimac ni glavni ali edini krivec za te poraze, ampak ali se vam morda zdi – glede na to, da se s takšnimi potezami po navadi skuša obrniti rezultatsko krivuljo –, da bi lahko prišlo do trenerske zamenjave že prej?
V to se ne bi vtikal. Lahko rečem, da je Rimac dober trener, ki pa ni imel sreče z ekipo. Pač pušča igralcem svobodo, pusti, da pride do izraza kakovost igralca, ampak enostavno ta ekipa ni bila prava za to. Ni se izšlo, ne bi pa rekel, da bi se morala menjava zgoditi prej. Kot pravim, to ni stvar, v katero bi se vtikal.

V lanski ekipi je manjkal klasičen organizator igre, saj sta bila oba Codi Miller-McIntyre in Ryan Boatright v prvi vrsti strelca, šele potem sta razigravala soigralce. Tudi to je verjetno dokaz hitre sestave ekipe. So letošnji koraki bolj premišljeni?
Točno tako. Mislim, da je to glavni razlog. Sani Bečirović vendarle ima z upravo Cedevite skupaj veliko izkušenj, takrat pa jim preprosto ni bilo dano dovolj časa, da bi lahko kaj bolj načrtnega naredili. Mislim, da letos je drugače. Kot sem slišal, so praktično že sredi sezone začeli graditi ekipo in spremljati igralce za novo sezono. Verjamem, da bodo tudi v takšni situaciji, kot je, ko morda proračun ne bo isti kot lani, vseeno izbrani igralci, ki bodo pokazali navsezadnje tudi neko pripadnost klubu, ker tega v Ljubljani zadnjih nekaj sezon zagotovo manjka.

Lani so proračun obremenjevale še stare pogodbe obeh klubov in vse te odškodnine, letos pa ga bodo oklestile posledice pandemije. Bodo kljub temu vaši cilji ostali enako visoki?
Visoki cilji morajo biti, če ne zaradi drugega, zaradi vsakdanje motivacije na treningih. Osebno sem prepričan, da bomo imeli vse pogoje, da uresničimo cilje, kakršni so bili postavljeni že lani. Torej, uvrstitev v drugi del Evropskega pokala in polfinale Lige ABA, da o domačih tekmovanjih ne govorim. Kot pravim, visoki cilji so nujni, verjamem pa tudi, da bo ekipa takšna, ki jih bo lahko uresničila.

Kakšno Olimpijo torej želite videti v prihajajoči sezoni?
Lani sem tudi sam malce preveč govoril pred sezono, kaj bi moralo biti in podobno. Kot kapetan lahko letos obljubim samo to, da bomo na vsaki tekmi dali maksimum in – kot sem že omenil – pokazali neko pripadnost Olimpiji, ki si jo tudi zasluži.

Vodstvo kluba poudarja, da je cilj tudi čim večji obisk v Stožicah. Čutite, da je Ljubljana sprejela ta projekt oziroma je že začela znova čutiti košarko?
Lani je bilo na določenih tekmah res dobro vzdušje. Na takih tekmah je bilo občinstvo dejansko naš šesti igralec. Slovenija je košarkarska dežela. Če bo zgodba uspešna in bodo ljudje videli fante, ki se bodo na parketu metali za vsako žogo, bodo prišli podpret ekipo in nam pomagat. Verjamem, da se lahko ta evforija znova vrne v Ljubljano.

Izkušnje imate tudi z igranjem v največjih evropskih klubih, kot sta Barcelona in Baskonia. Je organizacija Olimpije zdaj na višji ravni kot v preteklosti?
Kar se tiče organizacije, se res lahko primerja klub z največjimi v Evropi. Igralcem preprosto nič ne manjka. Poskrbljeno je za vse. Glede organizacije smo res lahko brez pripomb, saj je v primerjavi z leti poprej brez dvoma za vsaj raven višja.