O postopku spreminjanja zakona, ki je bil uveljavljen leta 2011 z namenom zagotoviti neodvisen in avtonomen položaj Slovenske tiskovne agencije (STA) tako na področju upravljanja kot financiranja, uredništvo STA ni bilo niti obveščeno niti ni bilo vanj kakor koli vključeno. Enako velja za širšo javnost, čas javne razprave pa je vlada omejila na samo pet delovnih dni, so opozorili.

Zakonske spremembe, ki jih predlaga vlada, po mnenju STA-ja bistveno posegajo tako na področje državnega financiranja STA-ja kot njenega upravljanja. STA se glede na zakonski predlog ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del RTV-prispevka.

Opozarjajo še, da je vzvod za imenovanje vodstva STA-ja, ki naj bi bil po novem v rokah vsakokratne vlade, velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja.

"Po sedanji zakonski ureditvi je za imenovanje nadzornikov, ki prek javnega razpisa nato imenujejo direktorja, potrebna absolutna večina v DZ-ju, kar pomeni reprezentanco pluralnih interesov. Predlagane spremembe pa odpirajo vrata poskusom neposrednega vplivanja na uredniško politiko z vsakokratno zamenjavo vodstva in prinašajo tudi destabilizacijo uredniške politike," menijo.

Poudarili so, da je Slovenija od sprejetja zakona o STA-ju v letu 2011 zamenjala šest vlad, STA pa je v tem času obdržala stabilnost z jasno začrtano uredniško politiko in razvojno usmeritvijo.

"V zakonu, ki ureja delovanje francoske tiskovne agencije AFP in ki je bil podlaga za zakon o STA, je jasno napisano, da agencija ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov ali pogledov, ki bi kompromitirali točnost in objektivnost poročanja oz. biti dejansko ali pravno odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Pomenljivo se nam zdi, da v vladnem predlogu tega določila ni več," so navedli.

Posebej jih skrbijo tudi posegi v širšo medijsko zakonodajo zlasti na področju neodvisnih javnih servisov, kamor spada Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija). "Podreditev medijev vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje in ne nazadnje iz številnih javnih izjav največje vladne stranke, je v Evropi 21. stoletja in ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm," so opozorili.

Vlada želi uveljavljati politične interese

Predlagane spremembe po mnenju uredništva STA-ja nikakor ne gredo v smeri izboljšanja medijskega okolja ali spremenjenih zakonodajnih rešitev zaradi vstopa novih tehnologij in razvoja medijske panoge, ampak kažejo na namero aktualne vlade po neposrednem uveljavljanju političnih interesov tudi na področju, kjer ti nimajo kaj iskati.

Poudarili so še, je spoštovanje neodvisnosti, integritete in nepristranskosti novinarske dejavnosti ključen element demokratične in pravne države.

Če bi država kot lastnica STA-ja želela zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja STA-ja in pomagati drugim medijem, bi povečala proračunska sredstva za javno službo, drugim medijem pa pomagala z ukrepi fiskalne politike in rešitvami kot v drugih državah.

30 let STA-ja

Slovenska tiskovna agencija, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let obstoja, se je v preteklem desetletju razvila v sodobno multimedijsko družbo, ki poleg javne službe obveščanja javnosti s svojimi vsebinami skrbi za informiranost večine nacionalnih in lokalnih medijev, ključnih institucij države, političnega, gospodarskega in družbenega prostora ter mednarodne javnosti, so spomnili.

"Kakovost svojih storitev je dopolnila z raznimi novimi produkti, inovativnimi rešitvami, sodeluje tudi pri številnih mednarodnih razvojnih in tržnih projektih. STA s svojim imenom in zaposlenimi predstavlja ugleden, verodostojen in inovativen medij v Sloveniji, kar kažeta tudi visoko zaupanje in zadovoljstvo naročnikov in uporabnikov njenih storitev," so zapisali.

Preglednost delovanja in finančnega poslovanja sta s sedanjo zakonsko ureditvijo v celoti zagotovljena, ne nazadnje so bila letna poročila o poslovanju STA ob predstavitvi v državnem svetu in državnem zboru vsa leta po uveljavitvi zakona potrjena brez pripomb. "STA torej deluje uspešno, pregledno in v javnem interesu," so prepričani.