Poziv za podaljšanje roka za javno razpravo o vseh predlogih sprememb medijske zakonodaje je v ponedeljek na ministrstvo za kulturo posredovala poslanska skupina DeSUS. O tem mora sicer odločiti ministrstvo za kulturo.

Po navedbah predsednice DeSUS-a Aleksandre Pivec na sestanku o vsebini predlogov niso razpravljali.

Kot je ocenila Pivčeva, je tri dni premalo časa, da bi predloge vsebinsko pregledali in vključili stroko, zato tudi koalicijski partnerji, ki jim je minister za kulturo Vasko Simoniti rešitve predstavil že pred približno dvema tednoma, tokrat o vsebini predlogov niso razpravljali.

"Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve," je ponovila Pivčeva.

Pismo premierju Janši

Generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran je medtem v pismu premierju Janezu Janši, ki mu ga je poslal v ponedeljek, zapisal: "Pišem, da izrazim veliko zaskrbljenost Evropske radiodifuzne unije za prihodnost javnih medijev v Sloveniji."

V nadaljevanju je opozoril na sovražne in pogosto neutemeljene komentarje, ki jih je bila Radiotelevizija Slovenije deležna v zadnjih mesecih, ter na ključno vlogo RTV Slovenija med krizo covida-19. Navedel je tudi rezultate raziskave inštituta Mediana, po kateri več kot 80 odstotkov pogostih uporabnikov RTV Slovenija njeno delo ceni, število ljudi, ki so jo spremljali, pa se je med krizo močno povečalo. "Podatki ankete poudarjajo visoko stopnjo javnega priznanja RTV Slovenija kot ključne demokratične institucije s pomembno vlogo v družbi," je zapisal Curran.

Poudaril je, da RTV Slovenija, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Njegova vloga je tudi raziskati in po potrebi z nepristransko preiskavo razkriti kršitve, je še navedel generalni direktor EBU-ja.

Curran je poudaril, da je najpomembnejši del proračuna RTV-ja že od leta 2012 nespremenjen, medtem ko se količina vsebin, kakovost in zahteve v hitro razvijajočem se gospodarskem, socialnem in tehnološkem okolju nenehno povečujejo. Zmanjšanje proračuna RTV-ja za 13 milijonov evrov skladno z demokratično prakso zahteva ustrezno razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bi omogočilo upoštevanje vseh stališč in izpolnitev evropskih standardov, še piše v pismu, ki Janšo poziva k podaljšanju časa za javno razpravo o noveli zakona o RTV Slovenija.

Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze se pridružujejo tudi v Evropski zvezi novinarjev (EFJ) in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope (SEEMO). Kot so zapisali v skupni izjavi z EBU-jem, so zaskrbljeni predvsem zaradi predlaganih sprememb financiranja javnih medijev v Sloveniji in izredno kratkega obdobja, predvidenega za javno razpravo.

Direktorica EFJ-a Renate Schroeder ocenjuje, da bo neodvisnost RTVS zelo ogrožena, če bo zakonski predlog sprejet brez sprememb. Kot je zapisala, je pandemija covida-19 znova izpostavila ključno vlogo javnega medijskega servisa.

Tudi generalni sekretar SEEMO-ja Oliver Vujović je poudaril, da v teh težkih časih bolj kot kdaj koli prej potrebujemo dobro financiran, neodvisen in močan javni radiodifuzni servis v Sloveniji. "Potrebujemo odprto javno razpravo v skladu z mednarodnimi standardi in v tem procesu bi morali imeti besedo vsi ključni deležniki, ki bi jih spremembe lahko prizadele," so njegove besede povzeli na spletni strani EFJ-a.

Svežnju nasprotuje tudi novinarski sindikat

Tudi sindikat novinarjev Slovenije nasprotuje predlogom sprememb, saj so po njihovi oceni "usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga". Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih. Nasprotujejo tudi prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe Radiotelevizije Slovenija, so zapisali v sporočilu za javnost.

Svarijo, da bi sprejem nove medijske politike korenito spremenil medijski trg in prostor, učinki predlaganih posegov pa bi bili katastrofalni za izvajanje javnega interesa. Po takšni spremembi državno subvencioniranje ne bi prispevalo k pluralnosti medijev, ampak povečalo finančna, politična, poslovna in korupcijska tveganja izvajanja javnega interesa, menijo v novinarskem sindikatu. "V predlaganih spremembah ne najdemo elementa, ki bi prinesel raznovrstnost ponudbe medijskih vsebin, z demontažo javne službe pa je realna grožnja, da bosta raznovrstnost in pluralizem v medijski ponudbi močno osiromašena," so prepričani.

Sindikati pozivajo k umiku medijskih novel

V reprezentativnih sindikalnih centralah, na katere so se obrnili sindikati, ki zastopajo zaposlene na RTV SLO, so vlado, DZ in poslanske skupine pozvali, naj se predlogi novel medijskih zakonov takoj umaknejo iz javne obravnave. Opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih spremembe prinesle, in zahtevajo transparentno usklajevanje predlogov.

Pod poziv so podpisani Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.

Kot so zapisali, z zaskrbljenostjo spremljajo poskus spreminjanja svežnja medijske zakonodaje, ki po njihovi oceni močno posega v dejavnost javne službe, ki jo izvaja Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija), s tem pa tudi ogroža več sto delovnih mest v javnem zavodu.

Zlasti predlog zakona o RTV Slovenija močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje zavoda, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta, prinaša komercializacijo RTV Slovenija in jo s tem postavlja v veliko odvisnost od tržnih virov z vsemi negativni učinki, ki jih to prinaša za izvajanje javne službe in uporabnike storitev, so navedli.

Prepričani so, da je tak način sprejemanja zakonodaje, ki ureja delovanje javnih služb, nesprejemljiv, neodgovoren in škodljiv. "Izvajanje javne službe ne more in ne sme biti izključno stvar vladajoče koalicije, ki bi izvajanje javne službe prikrojila svojim potrebam, temveč gre za odločitev, ki mora biti pripravljena in sprejeta s soglasjem in v interesu širše javnosti in ob vključevanju vseh relevantnih deležnikov," so zapisali.

Način priprave svežnja medijske zakonodaje pa jih je iz postopka priprave in sprejemanja izključila, izjemno kratek rok za javno obravnavo pa po njihovih navedbah jasno sporoča, da gre pri javni obravnavi v konkretnem primeru zgolj za formalnost in ne za dejansko željo pridobitve odzivov javnosti.

"Nedvomno bi bilo potrebno pri tako pomembnih sistemskih spremembah omogočiti kar najdaljše roke za javno obravnavo, ki hkrati ne bi smeli pasti v obdobje letnih dopustov, kar objektivno onemogoča ali vsaj otežuje resno in celovito obravnavo in usklajevanje," menijo v sindikatih.

S pismom vladi in ministrstvu za kulturo se sindikalnim centralam z opozorili pridružujejo v Sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa. Kot so zapisali, odločno zavračajo "že kar običajne načine postopanja, s časovnim pritiskom izsiljene in rokohitrsko pripravljene zakonodajne predloge, ki so tako rekoč brez javne razprave v parlamentarni proceduri".

Zakonodaja bi bila v škodo RTV Slovenija

Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija je ob predlogu zakona o RTV SLO zaskrbljen, v njem prepoznava določbe, ki bi resno ogrozile obstoj RTV Slovenija kot nepogrešljivega sredstva za obveščanje javnosti.

Novinarji in ekipe informativnega programa opozarjajo, da se že dlje spoprijemajo s finančno stisko, ki se kaže tudi v omejitvi službenih potovanj, kjer se novinarji neposredno seznanjajo z razmerami na terenu, pridobivajo informacije in jih posredujejo javnosti, so zapisali v sporočilu za javnost. Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija) že z razpoložljivimi sredstvi težko izpolni vse naloge, ki jih nalaga zakonodaja in do katerih ima javnost pravico, opozarjajo. Svarijo, da bi dodatno zmanjšanje sredstev pomenilo ukinjanje nekaterih programov in posledično odpuščanje.

Izrazili so svojo podporo vodstvu RTV Slovenija, da še naprej vztraja pri tem, da se zakonodaja, ki bi bila po njihovi oceni izrazito v škodo javnemu zavodu, ne sprejme. Pristojne pa pozivajo, da storijo vse za zaščito programa, zaposlenih in ugleda hiše.

"Ostro nasprotujemo tudi nameri vlade po uveljavljanju političnih interesov v javnem medijskem servisu, kar gre sklepati iz predlogov zakonov. Menimo, da bi bilo sprejetje predlagane zakonodaje velik korak nazaj tudi v zagotavljanju verodostojne obveščenosti javnosti, avtonomije in neodvisnosti," so še zapisali.

Varuh: Petdnevni rok je prekratek

Do zgolj nekajdnevnega roka za javno razpravo o treh novelah medijskih zakonov je bil kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je predal letno poročilo predsedniku DZ-ja Igorju Zorčiču, v izjavi medijem pa je ob tem povedal, da največ kršitev ugotavljajo na področju dobrega upravljanja države.

"Del tega načela je tudi, da se splošni in strokovni javnosti da možnost, da se vsebinsko opredeli do posameznih zakonskih predlogov. In petdnevni rok je zagotovo prekratek," je dejal Svetina, ki je opozoril, da morajo biti roki razumni. Dejal je še, da so danes dobili pobudo, naj se v sprejemanje zakonodaje varuh vključi tudi vsebinsko.

Pahor za mirni dialog

Za podaljšanje časa za javno razpravo se je v izjavi za RTV Slovenija zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je RTV javna ustanova nenadomestljivega pomena s številnimi informativnimi, razvedrilnimi, kulturnimi in drugimi poslanstvi, strokovnjaki in širša javnost pa si morajo vzeti dovolj časa, da se seznanijo s številnimi problemi, ki so se nakopičili z leti. V mirnem dialogu naj se poskuša najti prave odgovore, je poudaril Pahor.

Oglasili so se tudi v Slovenskem centru Pen, kjer so skupaj s Forumom za demokracijo in drugimi podpisniki (skupno se je pod poziv podpisalo 213 posameznikov in društev) opozorili, da je predlog skupek škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje, "ki zadevajo ključne medije v Sloveniji in kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju teh ključnih medijev in Slovenske tiskovne agencije, kar nakazuje tudi težnjo po popolnem obvladovanju informiranja javnosti v Republiki Sloveniji".

Na predlog sprememb medijske zakonodaje se je odzval tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc s pismom predsednikom parlamentarnih strank in poslancem. Opozoril je, da bi sprejetje predloga lahko vodilo v "brisanje nacionalnega interesa v medijih in v kulturi ter vzpostavitev neposrednega političnega nadzora".

Obenem gre po njegovem mnenju za nove delitve skupnega kulturnega in medijskega prostora, ki škodijo slovenski družbi.

Zapisal je, da brez urejenega medijskega področja v prihodnje težko pričakujemo krepitev demokracije ter razvijanje odprte in ustvarjalne družbe. RTVS namreč ni le medij z informativnim programom, je tudi največja kulturna ustanova z razširjenim programom lastnih vsebin iz različnih področij. Dodatni rezi v financiranje bodo lahko pomenili celo konec prav za te programe, s čimer ne bo oškodovana le RTV Slovenija, temveč tudi slovenska kultura in slovenski državljani, je opozoril.

ZNP podpira zakonske predloge

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem predlog o prerazporejanju dela RTV-prispevka drugim medijem podpirajo, glede sprememb pri imenovanju nadzornikov STA-ja menijo, da je vseeno, ali jih imenuje vlada ali DZ. Bi bilo pa po njihovem mnenju smiselno določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.

Že včeraj so se oglasili reprezentativni sindikati, ki zastopajo zaposlene v RTV Slovenija, in na devet sindikalnih central v državi naslovili poziv za podporo javni radioteleviziji. Kot opozarjajo, bi predlogi, ki so v kratki javni razpravi, krepko posegli v ustroj in financiranje RTV Slovenija, zato si prizadevajo za njihov umik oz. ustavitev obravnave.

Evropsko združenje tiskovnih agencij pa je v ponedeljek na predsednike republike, vlade in državnega zbora Boruta Pahorja, Janeza Janšo in Igorja Zorčiča naslovilo pismo, v katerem opozarja na negativne posledice predlaganih sprememb zakona o STA-ju za ugled in posledično poslovanje Slovenske tiskovne agencije. Zato pristojne pozivajo, naj od take namere odstopijo.