Zbrane na Trgu republike v Ljubljani so v polurnem shodu nagovorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije ter novinarjev in medijskih delavcev Radiotelevizije Slovenija, Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov. Po njihovi enotni oceni predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora na splošno.

Največ kritik so govorci namenili predlogu ministrstva za kulturo za razdelitev RTV-prispevka – tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu naj bi se namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev – ter predlogu za spremembo načina imenovanja nadzornikov STA-ja, ki naj bi se z DZ-ja prenesel na vsakokratno vlado.

"Uboj javnega servisa in politikantski vdor v pravice ljudi"

Zbrane je med drugimi nagovorila tudi RTV-jeva dolgoletna televizijska voditeljica Miša Molk, ki je opozorila, da takšen način zniževanja sredstev RTV Slovenija, kot bi ga rada vpeljala vlada, pomeni "uboj javnega servisa in istočasno pomeni politikantski vdor v pravice ljudi do informacij, do obveščenosti, do kulture, do vzgoje, izobraževanja". "Skratka, vdor v pravice ljudi do vsebin in informacij javnega pomena," je dejala Miša Molk. "Manj kot bo denarja, manj bo kadrov – to je gotovo tudi namen," je dejala televizijska voditeljica in hkrati spomnila na vse tiste, ki stojijo za kamerami, ne zgolj pred njimi.

Radijski voditelj Sašo Hribar je v nagovoru opozoril, da si RTV v preteklosti ni prizadeval za dvig RTV-prispevka. "Šlo je za usklajenost. To, kar nekateri počnejo avtomatično. Komunala ne bo šla spraševat – ali lahko dvignemo naše storitve. Dvignili jih bodo," je dejal Hribar. "Ko sem kot svetnik gledal, kdo ima na RTV-ju partijsko izkaznico – a veste, da lahko samo sumim za ene par, nisem pa našel nikogar. Poznam pa ogromno, ogromno ljudi, ki so krščeni, obhajani in birmani. RTV Slovenija je mnogo bolj katoliška institucija, kot komunajzerska," je v svojem slogu dejal Hribar in končal z mislijo: "Če je Ježek rekel – obstaja ne en človek, obstajata dva, lahko rečemo – obstajata ne en narod, obstajata dva. Če je to res, RTV-ju ni prihodnosti, Sloveniji pa tudi ne."

Destabilizacija in zmanjševanje ugleda medijev

Nasprotovanje predvidenim spremembam medijske zakonodaje je v imenu sveta delavcev STA-ja, zastopstva sindikata aktiva društva novinarjev in uredniškega kolegija STA-ja izrazila tudi Mojca Zorko. "Koga moti sedanja zakonska določba, po kateri STA ne sme postati odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine? In kdo ocenjuje kot dobro, da bi se vodstvo STA-ja menjalo vsako leto in pol, kolikor je povprečno trajanje slovenskih vlad v zadnjih desetih letih? Zakaj bi kdo želele zmanjšati vpliv uredništva na imenovanje odgovornega urednika," je zbrane vprašala Mojca Zorko. "Odgovor je jasen, posledice pa tudi – destabilizacija in zmanjševanje ugleda STA-ja," je dejala in opozorila, da STA o pripravi sprememb ni bil obveščen, še manj pa vključen v proces. "Ocenjujemo, da so predlagane spremembe zakona velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja," je še dejala.

Bernard Stramič, napovedovalec na Radiu Slovenija, je na Trgu republike prebral prevod pisma, ki ga je predsedniku vlade Janezu Janši poslal generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze Noel Curran, ki je ob aktualnem dogajanju v Sloveniji izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Pred govorniški mikrofon je stopil tudi Tom Zalaznik, predstavnik Sindikata delavcev Radiodifuzije Slovenije, ki se je pozneje udeležil seje odbora za kulturo DZ-ja. "V 21. stoletju sredi Evrope se tako pač ne počne," je predvidene spremembe in način, kako je do njih prišlo, komentiral Zalaznik.

Sorodna novica Milosavljević: O delitvi denarja ne moremo govoriti na pamet. Treba je narediti temeljito študijo.

Zbrane je nagovoril tudi neuradni vodja petkovih protivladnih protestov Jaša Jenull, pesnik Boris A. Novak pa je prebral svojo pesem "Kruljenje pri koritu Državnega zbora Republike Slovenije ob sprejemanju medijskih zakonov."

Zaskrbljena tudi opozicija

Sejo parlamentarnega odbora za kulturo, pred katero je potekal protest, so sicer zahtevale poslanske skupine SAB-a, Levice, LMŠ-ja in SD-ja. V obrazložitvi so navedle, da z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju predlogov sprememb zakona o RTV Slovenija, ki ga je v "tajnosti" in očitni naglici pripravila vlada oziroma ministrstvo.

Predlogi treh medijskih zakonov, to je novele zakona o medijih, novele zakona o RTV Slovenija in novele zakona o STA-ju, so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni zainteresirani javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Ta naj bi se končala danes, a so iz vrst koalicije in ministrstva zagotovili, da bo rok podaljšan vsaj do konca avgusta.